Forum

Tristan in Izolda - Janez Menart

Evo, po dolgem času sem se danes spomnila nanjo in jo tudi tukaj puščam ... eno meni najljubših pesmi ... Večna je ... Zanj, zate, zanjo, za vse ...

Ta pravljica je stara tisoč let.
Resnična je, zgodila pa se ni.
In vendar dogodi se spet in spet,
in vse, kar ni bilo, spet zaživi.
- - - - - - - - - - -

Nikoli nisva se tako združila,
kot se navadno združijo ljudje;
in vendar vsak pri sebi dobro ve,
da sva se drug za drugega rodila.

Bilo nas mnogo je, ki smo s teboj
prepletali si svoje prve sanje;
in mnogo jih bilo je pred menoj,
a pozabili nate so, ti nanje.

No, jaz spreminjam videz, bistva ne.
Zdaj ščip, zdaj zadnji krajec in zdaj mlaj,
kot mesec, ki brez konca v krogu gre,
tako brez konca hodim jaz nazaj.

In čutim, da te ljubosumje žge.
da nehote skrivaj me zase snubiš;
a če bi vprašal te: "Me ljubiš?",
bi pomolčla in mi rekla: "Ne ... "

In iz strahu, da mi ne bi odrekla,
ne vprašam in le kot otrok strmim
v izložbo, ki me vabi, in želim
razbiti tanko, hladno steno stekla.

A vem: nikdar ne bomo je zdrobili:
saj bil bi kakor plug, ki vodo orje,
kot mesec, ki ob plimi dviga morje,
a ga ne dvigne k sebi, kljub vsej sili.

Le gledam te. In drag mi je ta čas ...
Ko v tvojih čistih vodah se nazrem
podobe svoje, zopet si obraz
zastrem z oblaki in po svetu grem.

V vrvenju te pozabljam. V mesečini
pa vendar večkrat spomnim se morja
in meseca in sile, ki oba
vezala bo, dokler ju čas ne zblini.

Kadar umrem, boš v hipu začutila,
čeprav boš daleč, da sem šel s sveta:
poslednja misel v tebi bo vzbudila
vprašanje "Ljubiš?" in odgovor "Da".

Če ti pred mano boš oči zaprla
in sreča me prijatelj ter zazre
se skrbno vame: "Ti je res umrla?",
ga bom pogledal in mu rekel: "Ne".
- - - - - - - - - - - - -

To zgodbo dveh, ki sta mrtvó ljubila,
pred tisoč leti je zapel poet.
Četudi se v resnici ni zgodila,
dogaja se v resnici spet in spet.
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
18. 01. 2010 ob 15:01

Nuška,

Menart je moj najljubši. Tale je ena lepših (od itak lepih :)) tudi v mojem seznamu, zlasti pa kitica:

Nikoli nisva se tako združila,
kot se navadno združijo ljudje;
in vendar vsak pri sebi dobro ve,
da sva se drug za drugega rodila.


Tako rekoč credo - vseh nesrečno zaljubljenih.

(Moj sin je Tristan. Ni naključje.)

Lepo bodi,

Kerstin

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
18. 01. 2010 ob 16:30

In moj tudi, poleg Kosovela, objemček adisa!

Zastavica

Legy

Poslano:
18. 01. 2010 ob 17:12

Uf, čudovito... Hvala, ker si me spomnila na to pesem...

Zastavica

Nuška Golobič Malena

Poslano:
20. 01. 2010 ob 19:48

Kerstin! Bravo zate, odlično ime si izbrala! Hmm ... jaz sem pa vedno rekla, da bi bilo moji punčki ime Ana, no zdaj sem dobila še boljšo različico ... Tristiana :-), z dodanim i se bolje sliši ... če ne drugega bom pa napisala pesem.

Kerstin, Adisa, Legy - lep večer

Zastavica

Komentiranje je zaprto!