Forum
- Datum objave:
15. 01. 2010 ob 22:08 - Spremljaj
- Število komentarjev: 31
- Piše: Don Kihot
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 3544 krat
Nekaj o umetnosti ;
Z definiranjem umetnosti je križ od tedaj, ko je "grštvo" utonilo v pozabo ; "stari" niso imeli težav te vrste, "umetnosti" so preprosto rekli, jo imenovali - "posnemanje narave".
S tisto "umetnost ni le to, je nekaj, ali še veliko več", kar je najbrž prišlo s krščansko umetnostjo, v naše loga potrka znamenita "dvoličnost", ki upravičeno buri duhove - da bi se umetnost ločilo od obrti, se ji odreka "praktična", "dejanska", "vsem razvidna vrednost", češ, gre za "nekaj globljega", za "kontemplacijo ideje, ki je umetnost, ne sam izdelek", obenem pa bi se rado ocenjevalo, kaj in kdo je v "umetnosti" "dober ali slab".
Zdi se, da umetnosti ni mogoče povsem, ali nikakor ločiti od obrti, obenem je jasno, da "švasanju" in "slikanju" ni veliko sorodnega. Najboljši, najbolj spoštovani umetniki zgodovine nam kažejo "pravo pot" - le tisti, ki so dojeli, kako zelo sta si obrt in umetnost sorodna, so bili ovenčani s slavo. Kaj to pomeni ?
"Umetnost" je način izražanja idej umetnika, ki pa se za to, da bi jih (ideje) lahko izrazil, mora naučiti specifične obrti (npr. slikanja, kiparjenja, igranja klavirja, kitare,...), ki mu to omogoča - obrt je most med idejo in umetniškim izdelkom, je igralec in snemalec hkrati.
Vir: http://www.vecer.com/blog/profanost?id=42626
Lp Don
Če je citat (prepis), lahko napišeš, da se strinjaš z mislimi tega in tega avtorja, ki si jih prebral tam in tam in preprosto navedeš link, kjer bralci, ki jih to zanima, lahko preberemo razmišljanje v originalu. Prav?
Lep pozdrav,
Ana
Sem prvo skopiral napisano in se šele potem spomnil na način, ki ga omenjaš. Zdel se mi je zanimiv zapis filosa modrosti Aleša z njegovega kota gledanja?
Lp
Don
kar piše
En velik kup dreka
je ziher umetnost
v zgled naj nam bo
nam bo
bo
oooo
Fant študira, kar ti uporabljaš, da njegovo mnenje šteje. A ne gre tudi tukaj tako?
V vsakem dreku povedanega je tudi seme resnice, ki jo lahko izoblikuješ v karkoli tudi amorfnega.Bitno je da izraža bistvo subjektivitete vsakega osvobojenega subjekta ... oziroma v njegovo formo umetnosti in ne da se nad njim-tem zgraža ali izobči, kot je to dejansko počel Car...
Lp
Don
Uh, tvoj zgornji post me pa spominja na (kaj že, kaj že ... Don???), povej bolj preprosto, da bomo vsi razumeli, prav?
Ne šalim se, bistvo povedanega je v preprostosti izražanja, tujke zmedejo.
;)
Lidija
Meni osebno je všeč, da v tem svetu obstaja prostor, kjer pravila niso zabetonirana, kjer je še prostor za drugačen nagovor. Pri tem se postavljam za absolutno vrhovnega arbitra o tem kaj in kako se me kaj dotakne.
Tudi sam sem pamfletno, metaforično aksiomski satirik ... kajti le grom osvetli vso bit, ki jo umetno predstavlja naša rit.
Ne prepoznaš človeka, če ga kupuješ, po nasmehu, prepoznaš ga, če ga pljuješ, ujeziš ... Takrat zaživi v njemu hipokrit, ki je v vsakem skrit ... Probaj se Lidija še v mene poglobit ne držat se za hit;
Ni važno kako piše
ne kaj piše
važno je kdo piše
...pa si zpoznanje više ( tudi to je satira in ne za ego sekira ) :)
Rad imam tujke, kot tujce ...se njih jezik učim albitrium - liberum
..seveda pri tem ne morem biti neekspresiven, kar je moj fusis da sploh sem... Sem rad drugi, le če prvih ni :)
Seveda ne negiram tvoje abderitske ocene, če že ne vržeš vame abortiv zanikanja.
:) lp
Don
Filozofija ni pripadnost, stranka, znanost, veda ....je odnos (prijatelj) do modrosti ... če ne maraš filozofije si rdeč ali pa prazen ?
Poezija je prijateljevanje in modrovanje duše...
Lp
Don
Lp Don
...
Moraš bit svoboden, da nisi drugim podoben, četudi glup...
to da boš pretiraval v odgovoru, pa je aksiom :))))))
ljp
Lp
Don
Da bi umetnik nekaj napravil, mora v njem živeti volja.To pomeni, da hoče ali pa da mora prvo hoteti, kajti brez te podlage bi težko kaj ustvaril.Da pa ne bi z voljo kar naprej ustvarjal eno in isto, mora v njem živeti ljubezen, ki mu predoči različna razpoloženja do sebe in do okoliških pojavnih oblik ali idej v njegovi duši.To pomeni da volja kasneje v njem enostavno izgovori:Naredi! In tako nastane nekaj, kar je ljubezen v umetniku že preje zaznamovala in je tako močna, da je v stvari v njej ta volja, ki realizira notranje poželenje umetnika.
V bistvu je umetnik najbolj svobodna osebnost, ker dela samo tisto, kar ga še bolj osvobaja in osrečuje. Umetnik je tudi zelo samozavesten in to zato, ker ni vezan na nič drugega, kot na svojo notranjo svobodo. Ta notranja svoboda je zato tako močna, ker je skoraj v enosti z božjo svobodo in usmiljenjem.Tako kot ima duhovni človek usmiljenje do nemočnega človeka in mu v nevolji pohiti na pomoč, tako se v umetniku porodi čustvo usmiljenja, da poživi še mrtvo notranjo idejo v neživo stvar, ki je vendarle sedaj nabita s čustvi in kot taka nosi v sebi vibracije, ki iz nje delujejo na okolico.
Razstavljeno umetnino si ogleda mnogo ljudi in le malo njih reagira na tiste vibracije, ki jih je umetnik vnesel v svojo ustvaritev. Največja radost avtorja je takrat, ko vidi , da je dosegel pozitivni ali kakšen drugačen odmev v gledalcu. Zelo važno mu je, da je odprl v gledalcu novi pogled, presenečenje, novo ali zablokirano emocijo; v glavnem kar mu je odprlo novi pogled na življenje in da je v njemu ta preblisk potisnil iz podzavesti neko ohrabrenje, da si sam prizna v sebi kako je z njim.
Dejstvo je, da je umetnik od Boga poslan učitelj, ki z glasbo,skulpturo, sliko ali knjigo zbudi v človeku tisto, kar mu nobena šola niti samo življenje ne bi obudila. Višje ustvarjalne potence so v ljudeh v večini primerov skrite ali potlačene, umetnik pa je s svojimi umetninami porojevalec teh potenc in bolj ko je originalen, toliko več nihanj in notranjih odmevov izvabi v ljudeh.Originalnost umetnika ni nič drugega kot to, da je znal v svojo umetnino vnesti toliko in toliko duhovnih potenc in da bi nam bila o tem še jasnejša slika, se postavimo kje na vrh visoke gore in poglejmo veličastnost narave, nebeškega svoda in le te nas toliko bolj prevzamejo, ker je pač v njih ogromno Božjih potenc ali vibracij.
Umetnik pa je tudi neke vrste suženj svojih notranjih sil in zato njegova dela spoštujmo, ker so resnično obujevalci zavrtih notranjih sil s specifičnim delovanjem obujanja še spečih zmogljivosti. Te sprejete duhovne potence gledalca oživijo ali pa mu položijo šele seme v dušo. To seme bo v gledalcu raslo in ga bo obudilo z vednostjo, da ima tudi on nekaj v sebi, kar ga bo navedlo, če na drugo ne, k večji milosti do bližnjega in enosti z Bogom.
Kot vidimo umetnina s svojo vibracijo obuja duhovno čutnost človeka in ga obenem oplemenjuje. Umetnik pa je obdarjen s še večjo notranjo pozitivnostjo in novo ustvarjalno močjo.
Takšno je sporočilo iz višjih sfer a jaz sem samo prenosnik ,tomi
Sam verjamem, da je umetnost oblika najbolj subjektivne sebičnosti, ker kolektivne skoraj ni, kar je razumljivo po svoje, da je res njej predan...
Sam Bog je pa očitno bil najbljižje, ko drugih igrač ni bilo ali pa so bile nedosegljive? Le kdor ga res nosi v sebi, ga ni zavrgel, kot ti. Danes v nekaj verjeti je pa namočnejša oblika zavedanja in umetnosti...
Lp
Don
Po drugi strani pa je lahko obrtniško pomanjkljiv izdelek že umetniški.
Šele ko pravila obrti poznaš, ti jih je dovoljeno kršiti ali celo ustvariti svoja pravila.
Vajenec se uči od mojstra. V poeziji to pomeni najprej brati pesmi znanih in manj znanih avtorjev. Potem pa je treba pisati in biti kritičen do lastnih izdelkov.
Veliko ti lahko pomaga nekdo, ki je v stvari že izkušen. Opozori te na napake, morda celo priporoča spremembe. Dobro je razmisliti o njegovih pripombah. Enako narobe jih je brez razmišljanja sprejeti, kot brez razmišljanja ovreči.
Koliko marmorja je bilo razbitega preden je nastal David? Odgovor na to vprašanje pozna le Michelangelo, kajti na koncu ostane le najboljše.
Umetniški fotograf posname na tisoče fotografij: poznamo jih le nekaj sto.
Umetnost je človekova duhovna in materijalna posebnost zapažanja, čutenja, emotivacije, intelekta, domišljije in predvsem intuicije...
Ne gre samo za individualno umetnost, lahko je tudi reproduktivna ; se pravi posnemanje umetnosti drugega.
So pa še industrijske umetnosti, kot dizajni oprem različnih izdelkov, objektov ... Pravzaprav je lahko vsak v svojm delu umetnik, če presega dela drugih in vleče tudi večjo ceno na ta račun.
Poznam mehanika, ki ni mehanik, pa obvlada bolje kot mehanik.
Je pa umetnost močno povezana od nekdaj z vero, družbo,( se spominjate Jakija) znanostjo, ki jo sproščajo ali zavirajo ...po moje ima pa še posebej pri umetnosti moč filozofija in moč samega ega subjekta, ko ostali v tej smeri izobraženi in drugi koregiranci, na račun umetnosti služijo s svojo logiko obvezne izobraženosti v tej smeri. Umetniki so bili vedno pod pritiskom dobičkarjev, kar je očitno še danes, če pogledate kaj vam honorarja ostane od literarnih objav, knjig ...
So največji umetniki, ki niso imeli teoretičnega pojma o svojih stvaritvah, kot tudi ne posluha, sluha, vida recimo v v glasbi.
Visoko kotirajo na tržišču slike od Slona, ki je nor na risanje in dečka, ki riše z nogami ?
Poglejmo cigane, kako obvladajo glasbila, naši frajtonarce, taki primeri zanikajo pravilo.
Pravzaprav tudi boksar rabi razen same vaje še mentorja, da je uspešen, kot tudi z dobičkonosnega vidika, faksa pa ne in boks je tudi umetnost.
Sploh sem pa bil dostikrat priča,da je umetnost tudi priznanje za najbolj vztrajne, katerih je bil pojem izpostavljnega nevreden dane pozornosti.. Nenehno razstavljaš in objavljaš z vezami ali samoplačilno in te okolje s pomočjo znancev in prijateljev prizna.
V Velenju je pred leti kar nekaj let nekdo dobival prvo nagrado za vedno isto razstavljeno fotografijo na kateri je bil motiv rudarja s krampom velikosti formata 1m x 60cm. Ironija je, da je tudi edini imel sploh možnost za tak posnetek? Sponzor razstave je pa bil Rudnik??
Tako da pri nas je ogromno kvazi umetnosti, kot tudi umetnikov. Eden se je celo moral preživljati še s Patrijami.
Zato je lahko vsakdo poet, pisatelj, slikar ... pot do statusa umetnika je pa daleč.
Lp
Don
Kdo ima pravico pisanja o tem, kako se počuti medtem ko preživlja svoj vek ima pravico vsak. In je res, tudi pri pesnitvu oz. pri sporočevanju v besedah bolj poetične oblike nima ne pesnik vseh drugih pesnikov rad enako, prav tako se bralci sami po sebi nekako odločijo komu kdo in kaj mu leži. Po človeško o človeškem.
Živo je pa živo.
Je potem kvazi umetnost, kot berem zgoraj od Doh Kihota neke vrste umetnost ki je, da se sporoča, medtem ko naj ne bi bila z originalnimi občutki?
Status umetnika, torej imeti papir potrjen da od takšnega načina sporočanja lahko tudi uradno živiš? Ja, kar zahteva veliko moči in popolno predanost oz. ustvarijalnost do sporočil.
Lp
hope
Morda je tu odgovor.?..
Obenem je tudi skrajna oblika sebičnosti, ki pritegne mase, kot vsaka subjektivno izrazito izražena, ispovedana in privržena ljubezen, katere suženj si in jo obenem sužnjiš..?
Po eni strani je to prekletstvo in zlata kletka osame...
Po drugi pa nekaj, kar nas vse bogati, čeprav obenem uničujemo ustvarjeno najlepšo umetnost ... Zemljo.
Lp
Ks
Komentiranje je zaprto!