Bi še jaz nekaj malega dodala, me je prav navedel tale Zalkin komentar, pa tudi tvoji izreki, Borut ...
Resnica je tako zelo zelo relativna stvar, da je beseda sama po sebi že skoraj neuporabna. Z "resnicami" operirajo voditelji, religije, guruji, pa ljudje z močjo, denarjem, pa samooklicani vseznalci in svetniki. Prav zato je tako težka za prebavit, ta beseda, mislim. Sploh nekdo, ki je pesnik, bi moral (najbrž zaradi svoje občutljivosti in tolerance) moral biti malo prizanesljiv do svojih bralcev, ki so (več ali manj) pesniki tudi sami, sploh pa ima vsak svojo resnico, a ne?

Pesem je pesem, ko ne ponuja "resnice", ampak pogled.

;)

Pa brez zamere, to je pač moj splošni pogled na resnico in na bistvo poezije, ki je "resnična" samo relativno.

Dobrodošel na portalu še z moje strani. Želim ti veliko užitkov pri pisanju, pa tudi branju in sprejemanju poezije ostalih!

LP, Lidija

Pozdravljeni!

Hvala za dobrodošlico, Zalka. Kaj res? Da se vidi dejavnost pri ocenjevanju? Tega pa ne vem. Kje pa se lahko pogledajo in vidijo moje zelo kritične ocene?

Torej, praviš, da je problem v naslovu. Ker da resnica mora biti res resnica – ideja dodelana in izdelana. Bom še sam malo pikolovski, če smem biti, čeprav pikolovstvo v življenju nikdar nikamor ni pripeljalo. Na koncu si lahko rečemo le I, A.
Mimogrede pripomnim, da sem na portalu videl kar nekaj pesmi, kjer se beseda aksiom pojavlja v kombinaciji z naslovom. Z matematično-filozofskega stališča pomeni aksiom nekakšno temeljno resnico. Tradicionalno razumevanje, ki izhaja še iz antičnih časov, nam pove, da aksiomi ne potrebujejo dokazov, saj je njihova resničnost neposredno razvidna. Torej je aksiom nekaka nadresnica. Pa je potem vse, kar je v pesmih s takimi naslovi napisano, res jasno kot beli dan? Prosim lepo, zakaj bi se ukvarjali s tem?!

Moje povedi sicer ne bom argumentiral z aksiomarnega stališča. Le v resnico se poglobim. Menim, da nikakor ne gre za napako, kot praviš, ampak zgolj za tvoj način dojemanja napisanega. Seveda vsaka sled v snegu enkrat zgine, kakopak! Sled izgine, ko sneg skopni. Sneg (s)kopni vedno in vedno bo, saj je to hidrološki proces. Tudi ciklus menjave vode v ledeniku menda poteka vsakih 5000 let. Sneg kopni in bo nekoč ves skopnel. Sneg torej kopni, mamut pa ostaja zaradi nizkih temperatur, ki ga ohranjajo globoko zamrznjenega. Teoretično bi lahko v Saharo padlo vesoljsko plovilo. Čez nekaj milijonov let bi doživeli ledeno dobo in nekdo bi rekel, hej, v snegu vendar ostajajo sledi. Pa malce obrnimo – tudi nastajajo. Sneg namreč nase ne more vplivati, če pada po »pirovski piksni«. Mar to potem je tudi sled? Pa ne reci zdaj, da so v snegu sledi mikroorganizmov – ki nikdar ne izginejo, ker potem bom primoran iti v aksiomarno razlago - kaj pa, ko bo nastopil veliki pok? Boš našla takrat mamutovo sled? Takrat obvelja vsaka resnica, kjer nič je vse in vse je nič.
Moje pikolovstvo, ki je bilo le skromna replika.

Kaj tu predstavlja sneg? Ja, sama si opazila, da ne gre toliko za sneg kot pa za težko izbrisljivo sled. Prizadela nas nista ne sneg ne sled. Gre za utež, ki je dana drugemu delu povedi. Gre za primerljivost fizičnega z nefizičnim. Sled v srcu ima globok metaforičen pomen, s katerim povem, da stvari, ki se nas dotaknejo, v nas ostanejo zavedno. A ker je naše življenje minljivo, se seveda ne gre ukvarjati z mamuti, katerega bodo skozi tisočletja obdajale vedno nove molekule vode v trdem agregatnem stanju, ampak preprosto pogledaš za stopinjami očeta v snegu domačega dvorišča, ki nato ga vzela je kruta smrt.

Pri pisanju pa res uživam, Zalka, bodisi pri razlaganju samega sebe bodisi pri nalaganju gnoja v »šajtrgo« - takrat sem vedno poln prebliskov. ;)
V naslove, kdo deluje pesniško ali ne, pa ne vem, če se splača sploh vtikati.

Lidija, če si prebrala zgornji komentar, potem si našla veliko odgovorov.
Dodam le, da ko praviš, da ima vsak svojo resnico … Seveda. Saj v tem je čar. Podal sem predvsem SVOJO resnico. Lahko jo dojameš tudi univerzalno (beri zgoraj). Prosim lepo, kaj ni tudi beseda ljubezen, s katero oh in sploh vsi tako operiramo, relativna? Kaj pa je potem ljubezen? Mi lahko kdo pove? Je ljubezen, ko politik volivcem kruha da? Je ljubezen, ko Čuček reče: pa lepo in radi se imejte? Je ljubezen, ko ti rečem: ljubim te, sovražim te? Na trenutke silno težko prebavljiva beseda, mislim. Pa vendarle ostaja – med nami, med poeti, med okupatorji, med sužnji in vladarji!

Pozdravček,
Borut

Pozdravček nazaj, Borut. Aksiome pišejo samo taki, ki so preveč zaverovani vase in v svoj prav, nihče drug. Svoje "resnice" ne ponujajo drugim. Na portalu je tak samo en pesnik, pa še ta se skriva za nekim drugim imenom ;)

Pesem pa izgubi na vrednosti in odvrže svojo potencialno večplastnost, če jo mora nekdo toliko razlagati kot ti danes svojo.
Ja , resnica je pa relativna, veš, prav tako tudi beseda ljubezen, zato je pa v pesnmih vedno bolje uporabiti kakšno sopomenko, da vse skupaj ne zvodeni v klišejskost ... Recimo namesto ljubezen napišeš vodovod, pa je. Ali pa Vileda, hehehe ...)
Mal heca mora bit, ampak, a razumeš POINT Borut?

Borut, še to, kot član portala res ne moreš videti dejavnosti pri ocenjevanju.
:)

LP, Lidija

Lidija, si opazila, da svoje pesmi nisem razlagal tako zelo kot praviš - le Zalki sem odgovoril na nekaj vprašanj. Le polemiziral sem o izbrisljivosti sledi v snegu.
Se strinjam, da pesem, če jo razlagaš na dolgo in široko, izgubi svoj pomen. No, v tem primeru sploh ne gre za pesem. Tudi aforizmi, ki so tu objavljeni, niso pesmi. Kako bi človek poimenoval določene umetnine, včasih sploh ne veš. Bistvo pa še kako razumem, čeprav je očem nevidno. Jao, kako klišejsko!!!
Vse klasične obleke so klišejske!
"Draga, kupil ti bom viledo" = "Ljubim te"
;)

Lp,
Borut

Borut, meni je prav. Napisala sem samo komentar in ga argumetirala. Nikakor pa se ne mislim iti besedne bitke in debatirat o snegu v nedogled. Meni logika v pesmi ali misli, kako poteka čas, torej eno srce in en sneg (če upoštevam, prostor tukaj in zdaj, kjer je pesem nastala, ker drugih informacij nimam) ne "špila". Želela sem samo pomagati pri razmišljanju, če pa meniš, da nisem, vzemi to vnemar.
Važno je, da si ti kot avtor zadovoljen. Bralci imamo svojo pot.



Lp,
Zalka

P.s. "Bistvo je očem nevidno. Važno je gledati s srcem." je citat lisice iz Malega princa, ki je zlorabljen, če je postavljen v druge kontekste.

Zalka, ti si napisala komentar, ga argumentirala, jaz sem si vzel pravico do replike oz. pojasnila. Je to potem besedna bitka? Tvojo pomoč pri mojem razmišljanju sem vzel na znanje. Upam, da si tudi ti vzela v enaki meri na znanje moja pojasnila, za katera si me bila z vprašaji na koncih povedi tudi "zaprosila".

Ja, citati, ki so zlorabljeni, postajajo klišejski - pa reci zlorabljeni, se strinjam. Zdi se, da tudi nekatere tematike, ampak to je že povsem drugo poglavje.

Lp,
Borut

hahahahaha, Borut (skoraj tako, ampak ne čisto: "Viledam te, kupil ti bom ... vse (samo ljubezni ne) ...")

Vse klasične oblike so klišejske, absolutno, ampak samo v omejenem smislu besede. Namrač - so formula, ki jo uporabi tisti, ki hoče, zna in zmore. Ni lahko, je pa lepo.

Na portalu podpiramo tako formo kot prosti verz. Absolutno in neizpodbotno, če je aksiom ali resnica, pa res ne vem ;)

Prerekala se pa tudi jaz ne bi, vsak član ima pravico povedat svoj prav in ti si ga,

Gremo dalje:)
V nove pesmi.

LP
Lidija

Lidija, OBLEKE, ne oblike ...
:)

Lp,
Borut

Ne spremeni stvari, Borut, smisel ostaja ;)

Lp, L

Borut citat.
Kaj tu predstavlja sneg? Ja, sama si opazila, da ne gre toliko za sneg kot pa za težko izbrisljivo sled. Prizadela nas nista ne sneg ne sled. Gre za utež, ki je dana drugemu delu povedi. Gre za primerljivost fizičnega z nefizičnim. Sled v srcu ima globok metaforičen pomen, s katerim povem, da stvari, ki se nas dotaknejo, v nas ostanejo zavedno. A ker je naše življenje minljivo, se seveda ne gre ukvarjati z mamuti, katerega bodo skozi tisočletja obdajale vedno nove molekule vode v trdem agregatnem stanju, ampak preprosto pogledaš za stopinjami očeta v snegu domačega dvorišča, ki nato ga vzela je kruta smrt.

Podčtala sem tisto, kar se ujema z logiko časa, ki sem jo tudi jaz uporabila pri razbiranju tvoje misli. Domače dvorišče (torej naše okolje z letnimi časi) - sledi skopnijo skupaj s snegom. Takrat izginejo, prej pa ne. Z mamuti in podobno sem hotela samo jasno ponazoriti, kje se misel ne zloži. Pa se tudi v to ne bi vtaknila, če ne bi bil naslov resnica. Ker pa gre za opis dejstev (sledi v snegu), sem te na to želela opozoriti, prepričana, da zadeve nisi opazil.

Ampak, poglej! Tudi tako je ok, če si se tako odločil!
Ker si nov, še ne poznaš mojega načina dela. Želim odpirati nove kanale razmišljanja. Če avtor pokaže interes, potem pomagam popraviti tudi konkretno pesem, seveda, če se lahko vanjo "ufuram". Eni imajo to radi, drugi ne. Nikar ne misli, da hočem na vsak način vsakemu piliti pesmi. Meni pri delovanju na pesem.si to ni bistveno. Bolj pomembno se mi zdi, da se vsi, vključno z mano, učimo kritično prebrati tisto, kar se nam je zapisalo. Šele po tej fazi (torej, ko zapis pribruha iz polzavesti), po distanciranem branju in vključeno prejšno emocijo v kombinaciji z znanjem, poznavanjem, načitanostjo, razgledanostjo, inovativnostjo in osebno poetiko, lahko zapis dokončamo. Se pravi, da ga dodelamo, izdelamo, izpilimo - kakor komu ljub izraz. Če seveda kdo, in takih ni malo, misli, da je pesem sveta, ko je enkrat napisana, potem se ne oglašam več. A so tu še drugi, ki si želijo slišati pogled drugega bralca, nasvet mentorja. Skratka, vse sorte vas je. Mhm, če bi se z vsakim toliko dopisovala, kot se zdajle s teboj, potem bi lahko delala samo to. A mi je žal časa za brezplodne debate (besedne bitke). O tem, kako brati svoje pesmi, na kaj usmeriti pozornost ipd, smo urednice že velikokrat pisala na forumu in si lahko vse prebereš.

Lp,
Zalka

Lidija, se strinjam - obleke, oblike, simfonije, gradnje ...

Zalka, "nikakor pa se ne mislim iti besedne bitke in debatirat o snegu v nedogled", si dejala v svojem PREDZADNJEM postu. Zame je debata bila zaključena že z mojo repliko. Kot sem že povedal, nisem tog človek, ki je neukrotljiv - beri pripombe vzemam na znanje. Repliciral sem in končal. In cenim, da si dopisuješ z mano. Bogativa se oba. Konstruktivno, kajne?! Razen, če si ti bog, jaz pa ubog ...
;)

Lp,
Borut

Ha, ha, ha, Borut! Nisi ubog! Jaz pa ne bog, če bi lahko izbirala, bi bila boginja, he, he, he, No, za enega sem :-)
Sva pa na forumu, komentiraj pesem, zato >>> Ajde, lepo se imej in veliko se smej.

Lp,
Zalka