Hehe hope, dežuje, samo staro leto joče, ker odhaja, mir z njim, jaz pa sem čisto v redu, še burja naj zapiha, pa bo vse OK. Zvečer si bova prižgali dišečo svečko v sebi in z njeno toploto zakorakali v Novo. Velja? Vse dobro , objem adisa!

Adisa, še zadnji letošnji pozdrav,

večkrat sem prebrala pesem Prebodena od ostrine laži in res mi je všeč, me pa vedno bolj moti, čeprav me je zmotilo tudi pri prvem branju, ker tako s prstom pokaže, zakaj je nastala.

Upam, da ne bom preveč dregnila vate, če ti napišem, da bi po mojem mnenju pesmi koristilo, če bi odstranila povod za bolečino. Pesem namreč odlično oriše bolečino skozi kraško pokrajinske metafore. Res, te so vredne večkratnega branja. V meni zbujajo občutke razočaranja, žalosti, grobosti, tudi nemoči in jeze. Omenjanje laži to percepcijo čutenja zoži in meni se zdi to škoda oz. preveč razkrito, razgaljeno ...

Sama bi to odstranila vsaj iz naslova, če že ne tudi iz prvega verza.
Za večjo jasnost:

PREDRTA

Predrta
sem uspela zagrmeti.
V hipu sem postala dež.
Perem gmajno,
robidovje, drene in ostre trave,
da ne bo blatna silvestrovala
v rujasti dvorani kamnitega srca.
Dežujem, a nisem dovolj hladna,
da bi zasnežila od burje spraskano kožo,
razpeto med gležnje borov.
Sejem bol tišine, gren postaja zimzelen.
Razrasel in prepleten, na kamen prisesan
se plazi v novoletni dan.




Seveda pa je pesem tudi taka odlična in kruto iskrena, zato sem jo podčrtala.

Z najboljšimi željami za novo leto,
Zalka

Hvala Zalka, lahko popraviš, vesela sem vsakega nasveta, taka pa je nastala, ker sem preveč direktna in ne znam po ovinkih, hehe. Tudi tebi in tvojim vse dobro, se priporočam za še, SREČNO! D:D:D)))

Grem prižgat svečko, Svitova Lampa bo čudovito zagorela, kot letos.********
lp,h

Le daj, jaz sem jo že:D)))

Adisa, odlična je! Sem stopila v duhu te pesmi v novo leto, morda bo konec toliko bolj slajši ... :P

Objemčk

Nuška, nič več ne dežujem, danes snežim in to brez burje, skoraj čudež, tako je zunaj lepooo, objemček in hvala, pa srečno!