srce je rdeče, ko se skozi kamrice pretaka kri razigrana srce je oranžno od sreče in je najina sonata ubrana srce je rumeno, ko sonce ga s toplimi rokami objame in bolečino prekrije srce je zeleno, ko v mehki travi se najino valovanje pred svetom skrije srce je modro, neskončno, ko po nebu sega koprneče srce je indigo, ko ob klavirju čarobne speve šepeče srce je lila, ko glavo na blazino položim in se čašica razpira srce je vsa mavrica, ki kipi od srčnega nemira
a našla sem črno srce, v kotanji, utrujeno kot kmet za plugom, zgrban in zgaran zakrknjeno, ki ne pusti si bliže in ne pošlje hudobije stran črno srce, ki se za zlatom peha in počasi oveni slepe smreke seje, žanje mrtve veje guba utrujeno čelo pod sivimi lasmi mogoče ogenj tam daleč še vedno komaj komaj tli
lep dan ti želim, hope, in naj bo tvoje srce pisano kot mavrica, vedno, saj vem, da je :)))
sheeba to si pa lepo napisala mavrica kot večne barve živosti, polne želja in lepote bo lepi dan, ko bom brala sploh da je srce nima oči materialnega je duhovnega pomena, čustvene narave, včasih je strah najhujša premza za pot
imej je lepo, zaslužiš si sheeba hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!