Štetje zlogov in pisanje v omejitvah, ki mi jih postavljajo, me
zelo privlači. O Tanki vem zelo malo, le to kar sem tu prebrala.
Jasno mi je, da so sestavljene iz 5/7/5/7/7 zlogov.
Danes sem enega objavila, morda sem tudi tokrat naredila
napako.
Imam še enega, ki verjetno ni prav napisan. Gre tako:
Dolina v megli ...
v mehkobo sivo - belo
ovita. Prikrita
zvedavemu pogledu.
Na veter čakajoča.
ne stoji samostojno, ni smiselna enota, ni poved ... Vsak verz v tanki naj bi to bil, ne pa da se jih zaradi štetja nasilno seka in trga.
Dolina v megli, v sivo-beli mehkobi. Prikrita hotenju zvedavega pogleda. Čakajoča na veter.
Pri tanki se je nujno izogibati zaznamovanemu vrstnemu redu besed (to je tak vrstni red, v katerem si besede "nenaravno" sledijo, največkrat to delamo, ko lovimo rime. Ker pa niti v haikuju niti v tanki rime niso žaželene, se tudi izumetničenemu vrstnemu redu izogibamo. To pa zato, ker z njim pesem ne pridobi na poetičnosti (to sem že velikokrat zapisala, na tem forumu , heh, ampak bom še kdaj, če bo treba ;), ampak kvečjemu obratno - se zbanalizira. LP, Lidija.
Lidija, za sedaj le najlepša hvala za vsa pojasnila. Ko bom imela čas bom poskušala, kaj skupaj spraviti.
Morda sem preveč nevčakana in bi bilo veliko bolje, da si dam čas in preberem vse, kar je na forumu napisano. Obljubim, prav vse bom prebrala. Časa za sedenje za računalnikom nimam ravno veliko, tudi internetni signal pri nas ni najboljši, zato bo nekaj časa trajalo, da vse preberem. Ne dvomim, da bom z branjem veliko pridobila.
No, pa sem spet tukaj, v tem času sem napisala nekaj tank (nekje v meji normale), po pravilih, a vse prej kot dobrih. Že nekaj dni "nalagam" v naslednjo:
Tanka 17
Skodrani sonce razgali gori prsi. Prebujeno od strasti s končiči toplih prstov tipa okus predaje.
Kot se mi pri tanki dogaja, nisem najbolj zadovoljna. No, saj bi jo lahko objavila (če že objavljam še veliko slabše stvari). Vendar bi rada vedela - izvedela, kje ga lomim. Res je, da bi morala biti tanka nežnejša od haikuja, morda je to (sama sem vse prej kot nežna;)))
Če ima katera izmed urednic kaj časa, bom vesela komentarja. Morda še sama kaj pogruntam ali celo objavim.
Lea, kolikor jaz razumem tanko (poleg vsega že povedanega), naj bi zadnja verza stala samostojno (ne mislim oblikovno, s kakimi presledki, ampak pomensko, namreč, da lahko prve tri verze preberemo kot celoto). Torej, laično in grobo rečeno: haiku + dva verza. Torej so prvi trije verzi že samostojna enota (če je treba). Kar pomeni - nobenega "lomljenja" iste povedi v tretjem in četrtem verzu (kvečjemu v četrtem in petem).
V zadnji tanki, ki si jo navedla zgoraj, me moti skodrano sonce, prebujeno od strasti (kliše!) in pa seveda nesamostojnost zadnjih dveh verzov - čeprav bi v konkretnem primeru šlo, le piko moraš postaviti za tretji verz (in ga odrešiti klišeja).
Prav razmišljaš, Kerstin. :) Lea, tegale še nismo nikjer predebatirali - tanka v bistvu haiku s pojasnilon, repom, dodatkom ... je pa ti starejša oblika od haiku poezije. Idealno, ko ti to uspe takole (bravo, Kerstin!):
prvi del: 5-7-5 je kami-no-ku (" zgornja fraza)"),
Hvala Kerstin, končno razumem, čeprav bi mi moralo "nest". Upam, da bom uspela sedaj napisat kaj boljšega od dosedajnih poiskusov. Tvoje razmišljanje in predelava sta me je v trenutku osvojila. Ista misel, enkratno zapisana tanka :))) Čudovito! Glede klišejev se bo potrebno še truditi, da jih prepoznam in jim pokažem "izhod".
Hvala tudi tebi Lidija, res o tem še nismo debatirali, vendar je v Tomaževem zapisu o haikuju napisano, da je tanka starejša oblika haiku poezije, tudi haiku z repom je tam omenjen. Žal sem sama nekoliko "tupa" in nisem pravilno razumela. Sama sem iskala vzrok v nežnosti (naj bi bila tanka ženska). Ob tem sem vse mogoče tlačila v 5/7/5 in 7/7 zlogov.
Upam, da mi ob naslednji ideji uspe. Pozabila ne bom več, to ti lahko obljubim.;) Mislim, da se je splačalo vprašat, morda bo še komu drugemu prav prišlo:))