me bereš Poet? - hope
Temna stran
čas obrne
v območje
somraka
svečana črnina
umirja vzgon
na mrtvem pesku
neke drugačne obale
v hladu
bes poka, utruja
igrava klavir,
črno bele tipke
plešejo note
na žalostne strune srca.
Na samem se umira,
pogreb je lahko javni.
Umira se na samem,
da se telo ohladi.
Poet, to je dovolj dobro napisano za jutri*?
Hvala za popravek, sem upoštevala danes pri pesmi.
za Poeta,
hope
Poslano:
17. 04. 2010 ob 18:42
Ne umre v somraku, ko umira. Tone, potone v sončne zatone. Sveti s sončevim kamnom. Vstaja s temo, trne v svet. Sliši s tišino školjk - ocean. Zajame v nederje polje, reko v dlan. Dan na dan. Bel pajčolan obali, očesu pristan. P. Svetloba JE v tvoji temi.
Všeč mi je
0
Poslano:
17. 04. 2010 ob 19:34
Somrak temna stran v temi ojača noč, med rekami neslišnosti čakajočih strug, deroče v oceane. Noč temna zaspi. hope Hvala poet, lepo pišeš. Je pa tak miren dan danes. Lep vikend hope
Všeč mi je
0
Poslano:
18. 04. 2010 ob 16:53
Utrinek, trnek teme Noč deroče s širjavo struge joče. Stoče, pogled hoče. Dlan razpira v temi, neme dotike. Nevidne spoji in spokoji. Zamotan v pernico teme črn noj. Černoj. Sij soj, sej znoj. Smrči, kot da po nebu diši. Plava s travo, pluje oblak. Potoni s posteljo v domišljijo. Bere te, poet. Spet in spet. Nikoli prebere, ne prebira. Samo tančico belo odstira.
Všeč mi je
0
Poslano:
18. 04. 2010 ob 17:58
Noč ima temo dneva v dnevu šumijo teme globin dva bregova širina ločitve sredina nedotaknjenih globin briše prst nahranjena med travnimi trajnimi tišinami v pokopih pretežkih oblakov eden za drugim padajoči odhodi Prebrani dan na pragu v temo prebirana hope za poeta
Všeč mi je
0
Poslano:
19. 04. 2010 ob 10:00
Svetloba Preden pada, pade pobrana. Ozelenela s predihanimi poljubi, oči polnih oči. Napolnjuje samote, bregove. Pot na poti poti potovanj. Oziraje proti nevidnemu domu. Očiščena slednje sledi iz življenja, hrepenenja. v samoti
Všeč mi je
0
Komentiranje je zaprto!