kresnička, to, da želje lažejo potrebam, je življenjsko dejstvo! fuckin' fact. ker pa s(m)o ljudje beboti, ker mislimo, da so želje edino, kar uravnava naš lajf, je to aforizem.
Kako res je to! Seveda pa se da, navkljub dokončanemu aforizmu, veliko razmišljati o tem. Ali bi obstajale potrebe po napredku, če ne bi bilo želje? Mislim, da ne ... torej je želja tista, ki žene človeštvo? Ali je v nekem trenutku želja in potreba eno in isto?
Sem prepričana, da se je o tem kdo že razpisal ...
napredek - kolikor ga razumem - je najbrž res odraz želje človeka po lažjem, učinkovitejšem, zabavnejšem ... preživetju, hkrati pa seveda tudi rezultat njegove vedoželjnosti, razumevanja, širjenja prostorij bivanja ... ne neki stopnji in v številnih primerih se seveda potreba izrazi skozi željo, ampak to se mi ne zdi bistveno. bistveno je (po moje) to, da željo skoraj praviloma enačijo s potrebo, torej se potreba kot taka na nek način skozi tak enačaj spervertira ... želja postane vladar (kresnička pove še bolje: diktator!) naše trezne presoje, vanjo smo vpreženi in nas goni sem in tja ... trpimo, če ni izpolnjena, če jo pa na silo tiščimo dol, pa jo frustriramo in postanemo nevrotiki, pijanci ... zame je finta v prepoznavanju razlike med potrebo in željo, v jemanju želje v zakup ... in s ciljem, da mi obvladujemo in (zakaj pa ne) tudi kdaj uresničujemo svoje želje. ne smejo pa one obvladovati nas. med gospodarjem in sužnjem je nepremostljiva razlika. itd. jao, huh, matr ..., ste mi dale iztočnico.
Pravzaprav je sama potreba edina realna, življenska, samostojna, neodvisna od želje, ta pride, ko so osnovne potrebe zadoščene. Človek je prvo lovil za samo hrano, in ko je to hrano znal nakopičiti je zbudil še želje.Danes želje izsiljujejo potrebe in najti ločnico med njima ni več mogoče. LP Ks
Zato se strinjam z Danijem, da sta povezani, le ločit ju vedno ne znamo. Hrano potrebujemo, vendar v želji, da bi jo imeli vedno naredimo celega hudiča neumnosti, kot nepremišljena hčerkica, se želja vsiljuje potrebi.
Se vprašate, je možno, da nihče do mene ni tega v taki preprosti obliki povedal? Sicer velja tudi za vse vaše napisano. 7 milijard ljudi in ednini naš zapis v taki obliki? Srhljiva misel! Po moje to ni mogoče in nam le razdalje in drugačni jeziki omogočajo, da si domišljamo. Lp Ks
Eh, zakaj pa ne? Ljudje vidimo toliko 'velikih' in zakompliciranih stvari, da take preproste niti videti ne znamo - razen redkih, pa še ti/mi redki, jih znajo/mo sežeti le občasno. Tudi sponka za papir je nadvse preprosta (le kos zvite žice), pa jo je samo eden domislil in šele po tem nam je vsem jasno, da bi se jo lahko domislil vsak - a se je ni.
ljudje s svojimi videnji ustvarjamo svet. drugega sveta ni. ali obstaja zvok tam, kjer ni ušes? ali je pitagorov izrek veljal pred pitagorovim rojstvom? ali je aforizem želje lažejo potrebam obstajal, preden ga je kresnička izrekla? itd. do vijolčastega.
:) ... morda res Tomaž, če pogledamo nazaj je v vsem tolk odstopanja in preveč "neumnega" časa vmes, ko nekdo, kot določen zadevo prikaže v popolnoma novi in preprosti obliki. Poglejmo navadno kolo, koliko časa je rabilo, da je danes kot tako?
Da, Dani - do vijolčastega in še čez :)) Kresnička - mislim, da marsikdo to čuti, kar si zapisala, le ubesedila si pa ti in tako je z vsem. Tudi to, da se nekaj okroglega kotali so mnogi videli, le nekdo pa je pogruntal, da bi se lahko kotalilo tudi namensko vgrajeno v šajtrgo. Hope - ti si pa filozovsko navihana ;) - :)
No, in zdaj, ko smo na tej točki, bom spet vprašala: Ali je bil ta aforizem napisan iz želje ali iz potrebe?
Ali je bila prej želja ali potreba? Ali je želja po boljšem potreba? Ne govorim zdaj o tistih osnovnih potrebah (hrana,iztrebljanje, nadaljevanje vrste), ampak o sekundarni, morda celo tercialni potrebi, potrebi raziskovanju, odkrivanju in dosežku. Ali je to zgolj želja? No, o tem se razmišljam
Če bi razpredala še malo po moje, je vprašanje kaj je bolje ali želja po potrebi ali potreba po želji, odvisno pač. Mislim, da je tista prava varianta najbolj sprejemljiva, želja po potrebah (ne kakanje:)). Če so le potrebe po željah, lahko hitro ostanemo na mestu in tacamo v krogu kot hrček v kolesju in se zadovoljimo z osiromašenimi potrebami, seveda pa kaj hitro preidemo v dolgočasje vsakdana in tudi egoizem potrka na vrata. In kot rečeno, bolje želja po potrebah, dobro zmešane barve in kaj hitro vsakdanjik odnese pete. Ja, lahko je reči, a vedno v življenju ni tako, smo pa spet tam, zakaj pa dopustimo, da potrebe postanejo bledikave, plesnive in smrdljive?