Poljubi avtor Lea

Lea, to je prav soliden strok brahkov.
(Še brzinska razlaga imena brahek - to je pesmica, drobna kot grahek, in ker je to grahek za Branje, je Brahek. :))

Problem je res v klišejih. O njih tu ogromno debatiramo, obstaja celo delavnica, kjer smo za hec pisali pesmi iz samih klišejev. :) V daljši pesmi kliše ali dva ne bosta ravno naredila potresa in sesula pesmi; v kratkih oblikah pa je kliše že tretjina pesmi - in to slaba tretjina (običajno), kar močno vpliva na to, kako tako pesmico razumemo, vrednotimo, doživimo. Zato je pri kratkih oblikah kliše, če ni tam namenoma (npr. zaradi besedne igre, parodije ipd.), 'prepovedan'. :))

Ker pri brahkih nisi vezana na 5-7-5, lahko daš svojemu izrazu povsem prosto pot. Pomisli v levo. :) Veš, kaj hočem reči? Ne misli v kalupih, v vzorcih, ki jih poznaš iz literature, publicistike, splošnega pogovora, raznih 'lepih verzov' in popevk. Misli po svoje, najdi nekaj, lahko čisto odštekanega, vendar svežega. Tvoj osebni pogled na - v tem primeru - poljube.

Tu ti bom podala le par primerov, da vidiš, kako mislim:

Ker je naslov Poljubi (to je čisto ok naslov, če želiš, lahko daš v oklepaj (brahki), ni pa nujno), naj bodo v pesmi (pris)podobe poljubov, ne pa še enkrat besede p o l j u b (i). Prav? ;)

Pesem matere
v prostoru nežno valovi.
S poljubom v sanje.

Mati (ali mama) zapoje
med nevidne vrzeli prostora.
Z dotikom odpre sanjska vrata.

***
Ljubezen žari,
greje naju v objemu,
strastnih poljubih.

Tleče iskre
si prasketajo
v razžarjena usta.

***
Ihtenje, potoki
solza je čas slovesa.
Grenki so poljubi.

Vodéno vesolje
odhodov pusti na ustnicah
trpko sled.

***
Ni ljubezni, le
izdaja, nešteto laži.
Judežev poljub.

Tega bi pa pustila, kot je, ker se mi zdi, da fajn zaključi strok.

Lp,
Kerstin