Izkljuvana bit avtor Moki

Pozdrav še z moje strani, Moki,

malo bi se posvetila tej tvoji pesmi. Najprej tisto najpreprostejše, ki se tiče tropičja. Tropičje je nestično ločilo, to pomeni, da mora med besedo in tropičjem stati presledek. Hkrati je treba previdno s tropičji tudi v vsebinskem, sporočilnem ipd. smislu pri pesmi. Tropičje namreč nakazuje nekaj nedokončanega, nekaj, kar ostane 'v zraku', to pa v pesmi hitro doseže (ne)učinek nedorečenosti, neprepričljivosti, nekega manka. Ko beremo glasno, pri tropičju z glasom ostanemo nekje na srednji višini - poskusi in videla boš, kako se efektivnost sporočila porazgubi. V omenjeni pesmi bi sama vsa tropičja zbrisala, nadomestila s pikami.

Kar se ostalega tiče, pa bi te opozorila še na določene stvari. Kar po kiticah.

Puhasti oblaki
omotani v vato,
nežno pljuskajo v strune harf...

Tu imaš tri izrazito sorodne in pogosto rabljene besede: puhast, vata, nežno. V tako kratki kitici je kar preveč puha in nežnosti, se ti ne zdi?
Možna varianta:
Oblaki,
omotani v vato,
pljuskajo v strune harf.


Čudovito melodijo življenja,
premaguje zvok,trka na vest,
ples zavisti,
boj...

Ubrano melodijo življenja
zmoti zvok,
ki trka na vest.

(Zavist in boj bi izločila, ker preveč povesta. To funkcijo opravi že namig na trkanje vesti - bralec si lahko takoj predoči, na kaj vse vest opozarja.)

Vržejo sidra...
premočena do jedra,
izkljuvana bit,
tišina…

Kdo pravzaprav vrže sidra? Oblaki? To bi bilo treba malo bolj doreči, sicer ni prave vezljivosti v tekstu.

Oblaki vržejo sidra
s premočenimi jedri.
Izkljuvano bit.

(Tu sem uporabila tožilnik - torej da oblaki odvržejo izkljuvano bit. Imaš še kakšno drugo možnost, seveda.)

Izogibaj se pogostim in nakopičenim rodilniškim zvezam, če malo karikiram, npr.:
oblaki vržejo sidra
premočenih jeder
svojih poletov
neskončnega neba ... :))

Veliko ustvarjalnega zagona ti želim!

Kerstin