To pesem sem natipkal kot eno med mnogimi, ki so me ob čitanju
navdale k razmisleku o tvojem razmišljanju, ki me navdaja in
navdušuje kako lahko skrčeno izražavaš svoje notranje kipenje.
Vedno se moram vračati in šele pri drugem branju se mi zasvetijo
tvoji nevidni biseri, ki se odpirajo v mojih občutjih prečitanega.
Iznašaš globino v fragmentih, v prebliskih, ki se v meni odzovejo
tako pestro in originalno. Tomi
Tomi, po naravi (v povzetku ti prejšnjemu odgovoru danes-hvala ti) sem takšna. Drugačna na silo nočem, pa tudi ne morem. Dve vrsti ljudi sta okoli mene ponavadi-eni razumejo in edini opomin je-pazi se sveta, drugi pa ne marajo, kar pomeni, da vsaj na zunaj moram zadostit neki uniformi, ravnilu, a če ne bi bila to samo igra...za oči in ušesa...Nimajo sluzavosti, v resnici so večkrat direkt, ampak zato ne bom šla študirat slavistiko, da spremenim karakter, tudi ne poznam koga takšnega, ne s tem namenom. Ker ne svet ne živeti ni sluzavo, ampak resno in odštevano.