Poezija poeta kliče

žarek ustavljen pred

na pol odprtimi vrati prehoda

v sobo besednih kretenj

preživi opoldanskemu soncu

v meglenem zastoru jeklenega

končanega, pričakovanega roba rta

in zaklopi slika svoj pogled

tla podpisujejo tiho zavezništvo

znotraj vojna

na zunaj se bliža popoldan

ta ne kljubuje, dotakne poti

preplete navale zavezanih valov,

odhod v odhajanju konča, mine,

spet opoldan pokimam v tla,

prekrijem pogled,

do noči ko tema vzame.

Le-ta je res resna.

hope

Poet, če utegneš pisat spet...?.
Lep večer
hope