Kratke, odsekane misli, ritem. Udarec. A zmotilo me je pa
tole: "ranil si ptico v letu"
Silvy, vem, da znaš poiskati kaj bolj originalnega za resnično
rano, človeško (žensko) rano.
Drži do konca, da bo "prekleto, ubijem te" še
močnejši.
Lepo nedeljo,
Ana
Ana, a veš da imam jaz ta prekleti čut - saj ne vem kateri, medtem ko sem pisala to - prispodobo - sem si rekla, pa kaj ne znaš najti kaj bolj originalnega ..., pa sem včasih LENA in se prepustim trenutku. Ja, pa bom, bom, potrudila se bom. Saj vem da zmorem. Hvala Ana in želim prijeten miklavžev dan, zasut z darili, ki se jih ne da kupiti.
Bo, ko bo. OK: zdaj se mi zdi pa preveč določno. Kot da paše v isti zavaljeni rilec, ki rije po šibko brcajoči mladosti. Zato bi opustila "ti" sporočilo, ampak bi usekala z "jaz" (v prvoosebni obliki). Ah, zapleteno, zapleteno, če hočeš kaj enostavno povedat ;-) Upam, da ne boš skušala razumet, ampak, da boš kar izpuhnila tapravi verz ;-)
No, nisem se hotela vtikati v tole obdelavo in dodelavo, ampak preveč me matra, de ne bi povedala:
no, zdi sem mi, da so rime v tej pesmi ČISTO ODVEČ. :))) resno mislim.
No, pesem je podčrtana, OK, zaradi teme in ideje, ampak, "forma je pa preformalna za neformo" heh, mislim seveda na zadnji verz, ki lovi rimo! Le zakaj, le zakaj? No, to me moti.
To je zgodba – resnična zgodba. Zapis. Mora. Moja podzavest. Predaleč si šel. Vstopil si v prepovedano cono. Izbrizgal smeh. Nisi čutil moje groze? Tvoje ogromno telo ni vredno prezira. Ali veš, da si samo nesnaga z občutkom večvrednosti? Porezanih kril sem padla v temo. Šele sedaj se učim leteti. Dobro mi gre. Če raniš še koga, prekleto, ubijem te.
Dobro mi gre, ubijem te ... (TO sem mislila)
Dosti bolj normalno, berljivo bi bilo:
Dobro mi gre. Če raniš še koga, prekleto, te ubijem.
Lidija :)))
PS: Aja, pa še ta porezana krila(brrrrrrrr...), iz iste zgodbe kot sporna "ptica v letu", zaradi katere se je mrcvarjenje te pesmi začelo. (Ana, se strinjaš?)
Saj se tudi jaz strinjam, pa kaj vraga naj ... vklopim, če sem jaz (kot glavna igralka) res tako čutila. Včasih pač ne moreš preko - ali obstaja še kakšna beseda, ki bi bolj ponazorila občutek ?. Če tega ne daš skozi,ne veš. Eto. Sedaj razgaljena do obisti. Lidija. Tisto o rimi pa je čisto upravičeno. Popravi, prosim - zame!
Silvy, če bi vsi, ki bi se rešili opravili čisto do konca z nasilneži, pol ljudi bi bilo skoraj manj. Najmanj en ki zaklepa na enega pod ključem. Kdo sili koga v mučenje, tisti ki je prisiljen se osvobodit? Ali tisti, ki uklenja druge za svojo moč in večjo svobodo? Na račun drugih. V prikritem miru je veliko, se ti ne zdi? Trofla si. Želim ti lep, svoboden dan Silvy* hope