Bobni in melje drob, ki pesem nosi,
Da leze stih po oškrbljêni kosi;
slišim drugače od tebe. Posebnost našega jezika je tudi ta, da je v
Mariboru tole dobra rima, v Ljubljani pa ni. :) Nekaj podobnega je
tudi v Aškerčevi Čaši nesmrtnosti (roba / groba) s temi oji. To ni
toliko kritika, bolj zanimivost vašega jezikovnega področja, kjer
se očitno koroški naglas meša s štajerskim. Prosim, če boš napisala
svoje mnenje o tej rimi. Morda zanima še koga.
:)
Lp,
Abram
PS
A veš, da malo omajem transparentnost, ki mi jo pripisuje Lidija.
Saj veš, bolj malo ve o moških, vsaj za zdaj ... ;)
Abram, nič ne slišiš drugače od mene. Slišiš nosi (ozki o) in kosi (široki o).
(Nikar me ne jezi z ozkimi o-ji, značilnimi za štajersko in vzhodnejše narečne skupine. Grozno se mi namreč slišijo. Na faksu smo pri glasoslovnih vajah morali izgovarjati Gori na gori gori. In en Mariborčan ni mogel, ker je govori góri na góri :). Da se razumemo, v narečju me ozki o sploh ne moti. Moti pa me, ko slišim na TV razne voditelje (tudi Maria) in komentatorje, ki govorijo knjižno (ali vsaj naj bi!), potem pa uporabljajo tele ozke o-je, kjer bi morali biti široki.)
Toliko o o-jih. Kar se tiče tovrstnih rim (enako je pri širokem in ozkem e), jih gladko sprejemam. Tako pri velikih mojstrih kot pri sebi. :)