Oj, Ana Kitka, Jana Kitka, tistega lepega vročega dne smo v rokah držale prej nabrano šentjanževko in spletale načrte o Kitkah, ki pa so zdaj vendarle spletene. Šentjanževka visi in diši s stropa, pod njim sedim na tleh in ovohavam še svežo knjigico. Vesela sem, da sem jo spletla z vajino pomočjo. Sonja
Iskrene čestitke za tole žensko kito! Tri tankočutne umetnice, a nikakor šibke! Super je, čeprav še nisem držala vezane knjige v rokah (kot priviligiranka sem jo pa videla, ja).
prebral sem kitke. čeprav sem bil ob najavi malce skeptičen, pa to nikakor nisem več: knjiga je dejansko odlična, polna poetičnih, likovnih in oblikovalskih presežkov.
Z veseljem se jo malo prej prebiral in potoval skozi kitkast svet. Kakšen neverjeten učinek ima vajina poezija z barvami in umetninami Jane Pečečnik. Ste vsako posebej skupaj ustvarjale? Res, čudovit prvi vtis. Takoj ko pride na vrsto drugi, pa še kakšen komentar. :)
Peter, Breza, Dani, Sigi, hvala vam za lepe besede! Sem kar zakuhala od sreče. Tole s Kitkami se je pletlo več kot eno leto, bilo je pa tako: s Sonjo sva nenadoma ugotovili, da se lahko "pogovarjava" skozi že napisane besede, najine pesmi. In sva vedeli, da bi bila to imenitna knjiga - takle lirski dialog. Ampak kako se lotit te reči? Po tuhtanju sva se odločili, da sva najprej naredili vsaka svoj izbor pesmi. Nato sva vzeli Sonjin vrstni red in jaz sem svoje pesmi postavila k njenim kot nekakšna, sevada izkrivljena, zrcala. Sem in tja sva potem še kaj prestavili, tudi zamenjali kako pesem ... Potem pa je prišla Jana. Naredila je ogromno osnutkov. Vsi so bili vznemirljivi, pa vsak čisto nekaj drugega. Nekega poletnega dne pa je rekla, da je začela slikati. Zlezla je v pesmi ali pesmi vanjo, in začutila, da so platna tista, ki bodo govorila v sozvočju s pesmimi. In zdaj so Kitke take, da so se mi pri prvem rokovanju z njimi zatresle vse celice (ne morem skriti navdušenja, kaj?). Sonja, dopolni me, če sem kaj pozabila.
Vesela sem, da Kitke vpletajo tudi bralce in brez vas bi bile kot beseda brez odmeva. Hvala še enkrat, Ana
O Kitkah, Ani in Jani! Midve z Ano sva razpredali o dandanašnjih časih in poeziji, glasno razmišljali o tem, kako bi bilo dobro spraviti pesmi iz predalov, jim dahniti dih, ker pa imava obe radi kakšno netirniško dejanje, sva se spomnili na zbirko dveh. Pomislili sva na Jano, torej smo že bile tri. Ampak od trenutka, ko je Jana začutila najino poezijo in prikimala k sodelovanju, seveda z Ano nisva več mogli razmišljati o zbirki poezije dveh, kajti Janina likovna govorica, ki sem jo poznala že od nekoč, je poezija čopiča, barv, je sozven barv in platna, in tisti hip, ko je Jana za Anino in mojo zbriko potegnila prvo likovno črto, se je rodila zbirka treh različnih, a hkrati zelo prepletujočih se pramenov "petja" in "spletja", torej- kitka. No, kako je nato rojevanje Kitk potekalo, je na kratko napisala Ana. Hvala vsem za čestitke. Sonja