Poznam žensko avtor
Dani
Bedrač
Dani, ta pa udari, zadene in četudi nočeš, ropota in prinese
razmišljanje, a se kje najdem morda, upam, da ne, nočem biti
takšna, nisem, itd., itd.,. Krik bika, ki še vedno želi dišeče
vrtnice, ne hladne,
a lepe spomin-čice. In lahko bi tudi rekla, dobro je brati in se
učiti, da nas sicer takšna pesem oplazi s pekočimi koprivami in ne
dopušča, da bi se našli v njej. Gre tu seveda za obe strani in
razmišljanje, spominčici je lepo tako, kaj pa drugi strani? Ja, to
je tisto, kar je boleče in kako gode razmišljanje, da spominčica
krasi le vazo in ne telo na način spomin-čica. Hja, morda sem samo
sebi jasna:))))). In dobro je reči, sem ženska, ne
spominčica:))))).
lp, ajda