Zanimiv izsek, že kar 'prozna' pesem. Zaključek morda malce medel. Bilo bi fajn, če bi namesto tistega tripičja (ah! :)) sledila še neka konkretna misel, občutek, preblisk.
Popravi, prosim: - za "počasi odpirale" manjka vejica - "v hipu se je zavedala" >> zavedla (v hipu zahteva dovršno dejanje)
Kerstin, se strinjam, da manjka še nekaj, zato sem se oklenila pikic:)))) in pustila neskončnost, ki pelje morda v večne sanje. Kot rečeno, nisem našla tistega konkretnega in vem, da bi morala dodati še nekaj, a enostavno ni šlo. Verjetno bi morala dati še na "ajanje" in pustiti vreti, a vedno ne gre in ko te dogodki potegnejo v svoj tok, ne zmoreš, četudi se zavedaš, da bi s tem sigurno ta izsek, kar si lepo zapisala, pridobil v pozitivnem. Hvala za popravke in komentar.
Aja, kje si mislila vejico, tam za odpirale je in?
Ti, ajda, tele prozne ti pa ležijo - od Obiska naprej, če se ne motim. Prav všečne so. Se pa glede zaključka strinjam s Kerstin, čeprav tudi zamolk odpira marsikakšno misel.
Hvala Tomaž, ja te mi kar same priplešejo v misli in takrat jih zapišem, so kot nekakšni hipki, utrinki in zato morda kdaj tudi čutiti oz. slutiti nedokončano, ker tako v mislih je in lahko bi rekla, kar prav, da jih prinese in tudi odnese, sploh tiste, ki niso tako zaželjene.
Šele danes sem opazila, da je Serigala pristavila svoj piskrček:))). Marsikaj se plete v glavi in nikoli ne moreš reči, to pa to ne bom, to pa to bom počel. Upam pa, da imam na metru, ki je začrtan vsakomur izmed nas, še kar nekaj maneverskega prostora, čeprav sem pol metra že "pokurila", pa še nekaj čez:)))))), ostajajo pa še črtice in kot rečeno, nikoli se ne ve. Proza je tudi vabljiva, mislim da marsikomu, a vedno ostaja tisto, a zmoreš, znas zagristi, ugristi in pustiti peresu pot:).