Vendar stvar ni tako preprosta, kot tudi tvoj aforizem ni preprost
v poglobljenem pomenu besede in zato je dober. Ker se preprost zdi,
poraja pa mnogo vprašanj temelječih na pojmu relativnost.
Recimo:
Kdo je dober in kdo je sab? Če je nekdo slab zate, morda za koga
drugega ni, morda je za koga najboljši? Če si sam dober zase in za
nekatere, si morda za drugega slab in potem on uporabi tvoj
aforizem, da ti ga servira nazaj. Pa še in še ... Kaj je sploh
dobro, kaj je slabo? Kdaj je človek slab? Zakaj je dobro, da si
dober in zakaj včasih moraš biti slab? Zakaj je včasih slabo, če si
dober ...
Uh, da me ne zanese.
Vsak dober aforizem potegne s sabo plaz razmišljanj. Zato je tvoj
podčrtan.
:)
Lidija, Hvala za komentar. Spoštujem tvoje mnenje - lahko je stvar preprosta, ali pa ne, kakor sr vzame. Kdo je slab, in kdo dober? Seveda je to relativno, pa vendar: za svojo mamo si vsekakor dober, najboljši na svetu, tudi če si za druge slab. Se pa gleda, kakšen si za većino ljudstva (ki te poznajo). So taki, ki zračijo z milino, dobroto, s poštenjem, prijaznostjo... so pa tudi taki, ki jih sploh ne moreš imeti rad, zaradi drskosti, hinavščine, skopuštva, sebičnosti, celo nacionalizma. Verjetno se strinjaš, da taki ne zaslužijo, da ih imaš rad. Zato si lahko srečen, če te taki nimajo radi.