Zavedi me v greh,
Da bova ležala na tleh
Pod jablano črno.

*
Zaupaj mi fantazije,
Ko naju odeja
Lanena prekrije.

*
Sprehodi se
Po samotnih cestah
Mojih sanj.

*
Vroče me oblizneš,
In ker sem ledena,
Se takoj stopim.

*
Slastno sintetiziraš
oblizke sonca vse do
nezelenega konca.

*
Kot kamenkost si trd,
vosek za titane,
upognjen, a nikdar strt.

Aleksandra Kocmut - Kerstin