
V Neskončne višine
letim.
Plavam na nebu in oblake lovim.
Piha mi veter, ki kaže mi pot,
da izgubim se ne v modrini zmot.
V dajlavi krasen vrenec
črn, divji in vihrav,
nosi strele, grom in strah,
uničuje z lepoto svojo raj.
Tako začne spopad se.
Vse se razbeži in izpuhti.
Samo dve naravi bijeta,
med sabo si lomita moči.
Moj bit v sredi vseh teh bitk,
opazuje veličino to.
Bori se zraven,
trpi ker ne ve
katero bitko zmagati mi sme.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: jazanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!