Ljubezen je eno samo dajanje in če človek za to želi kaj v povrat dobiti, ni več ljubezen, ampak trgovina. Kdor v sebi začuti toplino pogleda ljubega, mu bo vračal enako ali še več.Tisti, ki ljubi nima iztančen občutek, da je izigran, a šele po dolgem času dojame kako je bil nor, da se je dal zavesti. Naivnost nas vodi v kremplje tistih, ki nimajo srca, ampak lažno lepoto, nasmeh in strup skrit v svojih nedrih.Zato je ljubezen tako dragocena, ker se ne da najti za vsakim oglom cenenega seksa. Tomi
Ko te objamem, me spreletavajo čustva, ki jih je zelo veliko.
Eno izmed teh je, da te imam zelo rada.
To veš, da te bom imela vedno tako rada, kot te imam zdaj.
Tomaž, se strinjam s teboj glede štetja. A zdi se mi, kot da je vsaka od kitic stopnjevanje prve.
Mateja, pokusi povedati "te imam zelo rada" bolj iskrivo, orignialno, s svojimi besedami, morda s kako primero (npr. - to ni predlog, ampak samo izziv za razmišljanje - rada te imam kot zapečeno skorjo / čevlje na ježka ...). Skratka, poskusi zamenjati nekaj pomensko izžetega z novoustvarjenimi, a LASTNIMI asociacijami in besedami - in potem bo pesem postala zanimiva tudi za ostale bralce (ne le za tistega, ki ti ljubezen vrača).
Priporočam tudi branje - če se ti ne da brskati po knjigah s pesmimi, lahko prebiraš tudi podčrtanke na tem portalu. Odkrilo se ti bo vesolje izrazov, ki navdušijo in osvežijo bralca.
Oj, Mateja, morda te bom čisto vrgla iz tira te tako lepe in vendar nekako prazne ljubezenske pesmice.
Rada bi tvojo pesniško žilico razburkala z nekaj vprašanji, za katere upam, da te bodo izzvali k preoblikovanju tvoje pesmi: - kaj zares občutiš v objemu - katera so ta čustva - bodi konkretna! - morda pa sploh niso čustva, ampak občutenje mravljincev, žganja v žlički itd. kaj vem kaj še vse ... In imeti rad - po katerih konkretnih znamenjih veš, da je to ljubezen (ali dogodkih ali mestih dotika ali kaj vem kaj še) Pa še - kako točno je imeti rad sedaj - kot veverica prvi zreli lešnik?
Ko govorimo o čustvih (še posebej če je lirski subjekt tako poistoveten z avtorjem pesmi), se izogibljimo vsakodnevnih besed "rad te imam, ljubezen, čustva" - razen seveda, če jih uporabimo v tako zanimivem kontekstu, da bo bralec zamigal z bralnimi brbončicami. Ampak to je res težko napisat.
OK, bolj direktno: priporočam ti, da pesem ponovno napišeš v celoti. Da skušaš prodreti v srž svojih občutij in jih ubesediti. Glede na to, da imaš veliko emocionalnega naboja, poskusi s to vajo: daj ta naboj v nek drug pesniški subjekt: recimo, da korenina govori zemlji ali kaj še bolj oddaljenega. Lahko je super vaja in boš v njej našla pomoč, kako predelati svoj zgornji osnutek pesmi.
Veliko uspeha ti želim in prav zanima me, kaj bo nastalo. Lep pozdrav, Ana
Tvoje pesmi se mi zdijo bolj drobci, odsevi, misli, drobne pozornosti za ljube osebe. Ti verzi so preprosti, a v tem ni nič slabega. Sestavljeni iz zelo vsakdanjih besed, tudi to ni slabo. Namenjeni konkretno neki osebi, kar tudi ni napačno. A vse skupaj deluje preveč kot misel. Za pesem potrebuješ več. Čeprav je zelo težko reči, kaj loči te drobce od pesmi, vseeno pri poeziji pričakujemo nek notranji ritem, poosebitve, tudi metafore, včasih rimo (če je te vrste pesem). No, za začetek bi te usmerila na prebiranje nekaj strani na forumu, morda boš našla kaj koristnega na nadaljnje ustvarjanje.
Celo, če pripoveduješ v zelo kratkih oblikah, si kot ustvarjlaka postavljena pred več zahtev kot je to samo "dati svoje misli na papir" ali se izraziti. Začniva npr. s haikuji - o tem lahko bereš v temah na našem portalu (s klikom se ti odprejo teme, splača se ti jih natančno predihati):
Mateja: npr. v tej pesmi, ki si jo prilepila na začetku:
Ko te objamem me preletavajo čustva, ki jih je zelo veliko. ------ Ko te objamem, me zajame toplina. (ali nekaj, kar čutiš)
------- Eno izmed teh je,da te imam zelo rada.
----------- Odvečna kitica, saj si že v prvi povedala, da je to prijetno čustvo, najbrž ljubezen. Poskusi povedati, na kakšen način imaš rada ali kje to čutiš ali opiši en detajl tega odnosa - ne ponavljaj, kar si že povedala v prvi kitici. Povej nekaj več.
-------- To veš, da te imela tako rada,kot te imam sedaj, ---------- tukaj hočeš še enkrat potrditi, kako imaš rada. Si mislila: To veš, / da te bom imela/ - že tu nekaj manjka, na koncu pa si naredila vejico - torej misel ni zaključena. Morda v kaj se bo razvilo to ali negotovost, če je čustvovanje sprejeto ali zavrnjeno ...
Torej, poskušaj spremeniti: v prvi kitici poveš, kaj (kje) pesniški subjekt čuti, v drugi, kako čuti ali zakaj, ali opiši detajl tega odnosa v tretji nujno nadgradi - je dvom, ali morda neka vizija?
SPLOŠNO, kar ti priporočam pri vseh pesmih: Delati moraš na razvoju teme v pesmi (da ne nizaš ene in iste misli na tri različne načine, ampak jo umestiš in razvijaš). In seveda delaj tudi na izboru (premišljenem) besed, s katerimi nekaj poveš. Ne škodi tudi slovnično (pomensko) pravilen zapis besed.
In še enkrat: prosim, preberi, kar sem ti svetovala. Zelo ti bo koristilo.
Nadaljnji nasveti pa seveda sledijo, ko boš naredila kaj konkretnega v zvezi s tem in prejšnjimi predlogi.
Se vidi, zato pa: kar korajžno naprej in začni pri eni pesmi. Najpomembnejši prelom v pisanju je, da si pripravljen pogledati na svojo pesem kot na pesem in ne kot na del sebe. Jo prebrat s kritičnimi očmi bralca. Če bereš tudi sicer (npr. pesmi na našem portalu), boš hitro v svojih pesmih zaznala, kaj "škripa", je nerodno, neprepričljivo, nelogično ... in moraš zamenjati z "novimi deli".
Čakam na tvojo novo verzijo pesmi čustvo avtor mateja.
Poglej moj predprejšnji predlog, sprosti se in povej vsako od kitic povsem drugače. Ne pozabi na to, da RAZVIJAŠ TEMO (ne da govoriš v vsaki kitici eno in isto na malo drugačen način). Z novimi besedami, potrudi se, saj bo šlo.