Mateja, ne razumem dobro vprašanja ... Verz je vrstica v kitici, ena vrstica v pesmi. V zgornji pesmi inaš 8 verzov, ki pa niso najbojše sestavljeni, saj se ne zaključujejo kot samostojne enote.
Takole bi bilo bolje:
Za dežjem vedno posije sonce, tako nastane mavrica.
Iz te mavrice izberi barvo, ki ti je všeč.
... (in naprej?)
Predvsem ne vem, zakaj si kitici oštevilčila? To delaš v vseh svojih pesmih? Zakaj? Je to tvoj zaščitni znak, morda ima oševilčevanje kakšen poseben pomen?
Ampak osnovnega vprašanja, ki si ga zastavila, še vedno ne razumem. Želiš morda vprašati, kako napisati daljšo pesem od dveh kitic ali pako napisati pesem t daljšimi verzi?
Odgovor na prvo je, dodaj še kakšno kitico (ta pesem bi jo rabila) odgovor na drugo dobiš pozneje, ko boš jasneje povedala, kaj hočeš!
LP, lidija
PS: še en nevsiljiv nasvet: Mavrica je že tako "zguncan" kliše, da je pesniško skoraj neuporabna beseda. To pomeni, da je bila že prevečkrat uporabljena
Misliš na konkretno pesem ali nasploh? Kaj te pa omejuje, da si ne upaš, ne moreš, oziroma nočeš napisati več? Preprosto povej, kaj misliš, omejitev ni. Potem nastane pesem, dobra ali slaba. V rimah ali v prostem verzu. In ko pišeš, še pišeš in pišeš več, se učiš (tudi na odzivu bralcev tega portala). Seveda moraš pa tudi veliko brati - poezijo.