Tudi mene je knjiga izredno prevzela. Prav uživala sem v vseh teh slikovitih opisih, ki se močno odmikajo od zdajšnjega precej holivudskega stila, ki je prej scenarij kot leposlovje. Prav jezik, ki ga uporablja Peter v Skoku iz kože še dodatno začara bralca, saj omogoči jasno predstavo (za navadnega zemljana) odmaknjeno, a realistično podzemlje. Zgodbe so posebne, zanimive in izdelane do konca. Knjiga, o kateri razmišljam v superlativih in vredno jo je celo večkrat prebrati.

Tomaž, pod tvojo izjavo se samo podpišem!

Lp,
Zalka

Če ima nek tekst res globino, ne moreš izpustiti niti ene same besede. To se mi je zgodilo pri tej knjigi, čeprav sem mislila, da me ne bo toliko pritegnila, saj mi je rudarska tematika dokaj tuja.
Priporočam v branje!
Lp d

Tomaž, Zalka, Davorina,

zadnje čase sem precej okupiran z drugim delom, zato se izogibam portalu pesem.si, ki je vsaj zame tako privlačen, da ko se zapasem na njemu, mine ura, kot bi trenil.... potem pa. Zato sem malo stran
a vseeno ne toliko, da ne bi bil opozorjen na vaš zapis TZD ;)

Ja. Knjiga je v redu, sam sem bil zadovoljen že, ko sem jo pisal, mislim zadovoljen v ustvarjalnem smislu. Človek pač čuti na vodi, če je kaj dobro...
Res pa bi tudi od srca privoščil vsem, ki jih cenim in tudi vsem drugim, ki imajo kvaliteto, da se jim zgodi to, kar sem jaz doživel letos. Najmanj to, da so mi zdaj praktično vsa vrata odprta, seveda pod pogojem, da ne pridem praznih rok/listov ;-))

Torej hvala za pohvalo in Tomaž, tudi jaz imam "namen" prebrati tvoje zgodbe, ki tudi obetajo; nekatere pa itak poznam iz drugih objav...

Nauk mojega "uspeha" pa bi se upal zaokrožiti z dvema besedama.
Brati in vztrajno pisati.

Ko bom imel kaj pametnega pokazati, ali povedati, pa se vidjamo!
;)
P.

Peter, moje mogoče res obetajo, le da jih je nanosil veter skup iz vseh strani, žanrov in stilov, pa še za eno ornk knjigo jih ni, četudi jih je več kot tvojih :)))

Ej
dragi Tomaž,
da ne bo slišati preveč hohštaplersko:
nisem mislil, da tvoje zgodbe obetajo. Tvoje zgodbe, kolikor jih poznam, so zelo dobre. In se lahko primerjajo z zgornjo produkcijo slovenske kratke proze ta hip. Seveda pa je pri izboru in sestavljanju zbirke kratkih zgodb treba iskati neko novo "nadzgodbo". Pri meni je odločitev za rudarsko tematiko v tem kontekstu vso zadevo v bistvu zelo poenostavilo.

Ko sem zapisal tisto zvezo "...ki tudi obetajo..." sem v bistvu hotel reči, da obetajo zanimivo branje, ko bom tvojo knjigo vzel v roke. Mam eno vrsto, v glavnem Literinih bukl (he, he...); prebral sem Svinjske nogice (priporočam) Tadeja Goloba, zdaj imam v delu Felixov Pontifikat, ki mi gre bolj počasi, - nekaj zaradi Felixovega zahtevnega sloga, nekaj zaradi objektivnega pomanjkanja časa v kosu, no in potelj bi rad predelal še tvojega Stražarja. Obetavno branje pa je slutiti tudi iz ene zelo lepe kritike (ne spomnim se ta hip, ali iz Sodobnosti, ali Literature... skratka, knjiga je že čist orng in si po mojem prepričanju lahko ponosen nanjo.

lpp

Gremo spet na Skok iz kože.
Prebrala. Zgodbe so povedane na direkten, knapovski način. Pa vendar nobenega izpuščanja detajlov, nobene prizanesljivosti, nobenega celofanjenja. Vsaka zgodba me je posebej prizadela. Ostala.
Take realne, pa tako univerzalne, vse vkopane v specifični okoliš. V zemlji, pod zemljo, malo nad njo - ne dosti, ... Neka univerzalnost občutenja slehernika v zelo omejenem okolju, geografsko in socialno.

Knapovska zastava je žalostna.

Knjiga ZA prebrat.

LP, Lidija

Meni pa je všeč, Peter, na koliko različnih načinov znaš pisati: na odmaknjeni knjižni, na mladostno nabreklo uporniško užaloščeni, na zasavsko preklinjalsko črno(komičen, mestoma) ... In da te ne zanese, to je posebna vrsta koncentracije in najbrž sekventnega pisanja. In piljenja. Sem radovedna, ne?
Super skačeš v kože različnih oseb, dobra "psihološka študija".

Čestitam, znova ;-)

Ana

Najprej, draga Ana in vse druge in drugi drage in dragi, moja odsotnost s portala je ta čas "odsotnost" v smislu aktivnega vnašanja bodisi pesmi, (ker novih pač ni), bodisi klepetov na forumu.
Resnično gre za koncentracijo na tri odprte poddirektorije/datoteke, prva mora biti zaključena do konca meseca (a ne, Zalka, ;-)), druga se kar lepo polni in jo moram zaključiti do vrha pomladi 2010, tretjo bi rad napolnil do konca poletja 2010...

A vseeno vsaj enkrat na dan skočim sem gor, k starim znancem in bi se mi zadelo nevljudno reči vsaj to, da si, Ana, udarila v sredo stvari, kot se reče.
Sekvenčnost, ja, to je tisto, kar se mi zdi izjemno "zapeljivo", in tudi v resnici poskušam z "vizualizacijo", vendar ne lepo zlepljene celote, temveč sekvence z ogromno odprtega prostora, ki je namenjen predvsem za fantazijsko pašnjo bralcev.

V minulem obdobju (zdaj bo kmalu cela perioda sedmih let), pa sem se dejansko naučil združevati to "filmsko" logiko s pisanjem. Tisto, kar me zelo, zelo mika je zamikanje zornih kotov.
Iz vsega povedanega se mi zdi še prav posebna dragocenost teh zgodb ravno tista "praznina", ki ni zapisana, je pa zanesljivo prisotna. Pomena teh "praznin" se v resnici posebej zavedam v tem času, ko sodelujem pri uvodnih vajah za monodramo iz zgodbe Skok čez kožo, ki potekajo v MGL. Premiera bo decembra.

ne vem, če sem povedal kaj novega, ... no,, malo za klepet, namreč te "metode" niso ekskluzivne, sem pa prišel do njih po precej hecnih in zapletenih labirintih, tudi z intuicijo, a so zadnje čase vse bolj plod "načrtovanja", kar je v nekem smislu celo slabo....

eto.

to za enkrat.

pozdrav vsem

p

Ah, Perorez, saj ne, da bi šlo za ekskluzivo, ampak, saj veš, šivilja tudi vidi vbode pa dvojne šive pa kroj v izdelku, zato tudi nas, ki pišemo, vedno poleg same zgodbe ali pesmi zanimajo tudi procesi, šivi, razpoke, zdrsi v nove teme, ki preplavijo in nadgradijo osnovno smer pa še in še.

O teh prazninah, ki jim sama rečem "medprostori", pa sem prepričana: bolj kot so jih teksti polni, bolj se lahko ujamejo z (različnimi) bralčevimi in pri vsakem od branj teh posameznikov znova (za)dihajo in izraziteje (p)oživijo bralca.

Uh, komaj čakam - to bo zanimiva predstava. Nujno sporoči!

Ti roki pa so včasih čisto OK - človek vsaj ve, da mora z nečim zaključiti ;-)) Veliko uspeha,

Ana

Naš Perorez je izdal letos tud drame z naslovom Beseda te gleda, če koga zanima dramatika. Odštekana zadeva, je pa tudi ena drama prirejena iz Skoka iz kože.

Tale pesem.si forum je zelo aktualen in pretočen, pa še znance se da srečat. prav zabavno. je pa fajn za povratno informacijo. kul.