Ko berem tvojo pesem, ChoCoLjatt, pa Lidijin komentar, razmišljam tudi tako: zanimivo bi se bilo igrati odkrivalnico in poiskati besede, s katerimi bi povedala, kaj vse bi "zate naredila" na nov način - to ljubila /ubila /kradla / je dostikrat slišati tudi v popevkah.
Vprašaj se: Kako bi povedala nekaj svežega in nenavadnega, nekaj kar bi odkrivalo posebnost tvojega opisovanja take vrste odnosa?
Ali tudi drugače - morda bi lahko prišla na dan s kako primero - npr. to, da bi najrajši videl, da se ubije - bi jo najraje zradiral?
Verjamem, da v navalu čustev človek ne more razmišljati in se igrati z besedami. A ko se čustva poležejo, in se, se vseeno poukvarjaj z besedami. Vse možnosti imaš, besed je ogromno. Izbiraj jih in jih sestavljaj v posebno - svojo pesem.

Priporočam ti branje poezije - ne le obveznega šolskega pesemskega branja, ampak tudi kakšne zanimive, sveže, nove pesnike. Skratka, posladkaj se kdaj tudi z branjem.

Lepo bodi in dovoli svojim pesmim, da zrastejo.

Lep večer,
Ana

Ja, odprla je ventile in izbruhala ogenj in žveplo. Dobra terapija, če le ostane pri tem. Včasih je nerazumljivo, kako nekdo jezo obrne nase in sprejme vso pezo bolečine, otožnosti, četudi ve, da temu ne bo in ne zmore biti kos. So pa seveda taki ventili dobri, če ostane le pri besedah in sigurno je ena izmed dobrih tudi to zliti na papir, seveda se pa tu ne razmišlja kako je napisano, kako bodo bralci sprejeli, gre le za to, da si da duška. Res pa je, da so ti dati si duška premalo za sprejemljivo in dobro poezijo in verjamem, da bo avtorica splavala iz tega kaosa, mislim pa, da je že in da je ta pesem preteklost, ki jo je že zakopala, a so trenutki, ko vznikne na plan ta nebodigatreba in občutek, da se je vožnja v kolesju ujetega spet začela. In saj veš, življenje je dar in tako ga tudi vzami in ujčkaj, ker je le eno. Malo sem naložila, a včasih se ne da drugače in prsti hitijo po tipkovnici in ...

lp, ajda

Hmm, ja, Ana je malo ublažila mojo jezo (nejevoljo), zmeraj zna bolje svetovati ... In kako prav ima. Tudi meni ne smeš zameriti, da sem bila malo pregroba do tvojega izraza, veš, samo dobro hočem. Besede v zvezi z ubijanjem nekako ne "sedejo". Pa še nekaj je, taka sem pač, da mi je v krvi podpiranje optimizma, čeprav dobro vem, da je na svetu tudi "suffer". Vem, vem, ampak vem tudi to, da nič ni tako hudo, da ne bi moglo biti boljše.

Aja, glede tvojih rim še en nasvet, izogibaj se enozložnim rimam (te - se - je itd) in se potrudi poiskati večzložne, tako bo tehnični del pesmi takoj pridobil dodano vrednost!
:)

LP, Lidija