Je prav zanimivo, kako Yodi vse rata, da mu res ležijo oz. so mu pisani na kožo haikuji in seveda izpeljane pogruntavke:) in dobro je zagrizel tudi v senryu, ja fajn te je brati:).
Glih vse res ne rata Je pa res, da mi ležijo ta kratke oblike in tudi meni je zelo zanimivo kaj vse mi pade na pamet, sploh, ker me nikoli poezija ni zanimala. Ampak sej zato mi pa kratke oblike sedejo, ker ne rabiš teoritičnega predznanja...
@Ampak sej zato mi pa kratke oblike sedejo, ker ne rabiš teoritičnega predznanja...
Ah, Yoda, daj no, tu si ga pa pihnil. Kaj pa smo počeli s tabo tukaj vse te mesece, sploh Lidija, da Tomaževih esejev in mnenj ne omenjam? :)) Pri teh kratkih oblikah (haiku, senryu, tanka itd.) potrebuješ precej predznanja, ne le o formi, tudi o drugih zapovedih. Če bi pisal recimo v prostem verzu, tam ni nekih konkretnih napotkov.
In še to, napreduješ, da je od sile, in čakam na trenutek, ko bo učenec postal učitelj! (Če ni že kdaj!)
Kako fino je šele videti, da nekdo pade v pisanje pesmi in to zelo dobro izvaja, pri tem pa pravi, da ga poezija nikoli ni zanimala. Upam, da boš to spoznanje prenesel tudi na katera druga življenjska področja.
Kerstin pa sem ga res pihnil!:) Ampak nisem mislil tako in strani, članom in vam urednicam se vam (zopet) iz srca zahvaljujem za pomoč! Samo zdi se mi, da za drugo poezijo morš obvladat veliko več podatkov (tudi imeti več besednega zaklada in domišljije) kot za haiku, ker je bolje, da si čimbolj prazen...
Ja res, v dobrih pol leta sem zelo zelo napredoval (se samo čudim) tako v poeziji, kot tudi v svojem življenju, ter načinu razmišljanja... Ampak biti učitelj pa še zdaleč nisem pripravljen!