KRIVULJA ČASA avtor tomi

Tomi, lepa pesem. Majčkeno sem jo dodelala, ker je bila ritmično šibka, dodala sem nekaj manjkajočih ločil. Škoda, da bi pesem kvarile jezikovne pomanjkljivosti in ritmična nedodelanost, če pa ni treba!

Ne zameri!

Tvoja verzija

KRIVULJA ČASA

Le kje je tisto stanje
tisti čut prežet z njim
ostal je sen, spomin teh časov
razblinjen ves, kot nemi dim.

Kot roža se spomin razpira
na tiste lepe sončne dni,
ko sem kot otrok narave
užival mir brez zlih ljudi.

Danes se nemir šopiri
in čudne zveze med ljudmi
z ljubeznijo se posvetujem
kako naj srca oživi.

Poizkuša naj povsod doseči
prebrodit' zlo nemir,
da ne bo znova se porajal
v vsakem gnezdu le prepir.

O človek ti se več ne vidiš,
niti tega, kar v tebi tli,
kako umirjal boš naravo,
če ne zmoreš sebe, lastno krvi.

in popravljena


KRIVULJA ČASA

Le kje je tisto staro stanje,
globoki čut, prežet ves z njim?
Ostal je sen, spomin teh časov
razblinjen, siv, kot nemi dim.

Kot roža se spomin razpira
na tiste lepe sončne dni,
ko sem še kot otrok narave
užival mir brez zlih ljudi.

Danes se le nemir šopiri
in čudne zveze med ljudmi;
z ljubeznijo se posvetujem,
kako naj srca oživi.

Poizkuša naj povsod doseči
prebrodit' zlo, zavist, nemir,
da znova se ne bo porajal
v vsakem gnezdu le prepir.

O človek, ti se več ne vidiš,
niti tega, kar v tebi tli!
Kako umirjal boš naravo,
če zmoreš ne - lastne krvi ?

LP, Lidija