Forum

Piši z menoj Poet - hope

Z menoj piši Poet,
ko rdeče sonce zajema
zadnje vzdihljaje žarka

okrogli planet
na Jug odhaja žaret,
tam kamele z zalogo vode
boljše so od džipa,
dlje na rdečem strpijo,
takrat Poet piši z menoj,

ko noč bo prišla
in številk bo zmanjkalo za štetje,
ko brez spanca počakam na sanje,

tema bode kot avtomobilski žaromet,
oči ne morejo v sen,
telo obnemoglo že zdavnaj spi.

Ni pajčevin, ne pajkov,
skozi okno so rešetaste zvezde,
nemir je blizu,
žalost mu je dala roko,
brez vlažnih lic
se menjuje svetlo s črnino,

PIŠI Z MENOJ POET,

piši ko odhajajo časi,

ko jesen jemlje zadnji dan mladosti,

piši mi pesem, Poet

da lažja bo tema,

da lahko vsaj štejem,

da vid mirno zaprem,

za Poeta,

hope


Poet tebi,

vsem lep dan in veliko pesmi,
pesmi do zdaj in še, kdo ve, malo krajše so, pa upam da razumevanje doseže svoje, mirnost.
Ker lažje jutri samo prepišem.

VSE LEPO******

hope
 

poet

Poslano:
09. 10. 2009 ob 10:44

Gledal goščave.
Zrl bleščavo.
Uzrl bleščeče.
Lune soj,
reke zrcala.
Gozd in dom.

Topli dnevi
odmevi luči.

Ne odhodi,
ne prihodi.
Sen dani dni.
Jutru dan,
večeru noč.
Očesu razdalje.

Bližine miru.

Poet piše iz svoje globine.

Poet ti piše. Spet in spet.

Poet

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
09. 10. 2009 ob 18:33

Mirovati,
ne hoteti svetleti,
prenesti prihode z odhodi,
pogledi tisoči,
ko oči spremljajo budnost
do odhoda v sen,
do umirjajočega utripa,
ko zaziblje v lahkoto neba
s tisočerimi sanjami.

Lebdeti vmes
od zemlje do višine
rasti,
spočiti na mehki blazini,
položene oči zagungajo
trepalnice zapirajo
sliko dneva v premikih
obratov.

Utruja hitrost premika,
pojenja moč budnosti,
odlagam pripravljen home work,
utrip zniža voltažo,
odpiram rajska okna spanca,
vleče k sebi,
sen za senom,
kakor dan za dnem,
vsaki dan ena zaspi,
naslednja še vstane,
do večera.

Koliko štejem še?

za Poeta.

Lep večer in lep sen, tudi čez vikend*.

hope

Zastavica

poet

Poslano:
12. 10. 2009 ob 20:13

Vzdihljaji
zadnji obrazi
v rudeči oazi.

Pišem nežno,
a s krhko,
sipko pisavo.

Dan moče
moči, sveži.
Utira svoje poti.

Blešči,gluši,
vtre maziljeno.
Rajsko mezi
med
prsti
prsti.

Očetnjava prahu,
zrkel puščava.

Rajsko oko
odzvanja.
Počij,
nasloni telo
na zemljo.
Na pusto,
na vzhodno
ravan.

Vzemljehod
je vsak
tvoj prihod.


Poet for Hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
13. 10. 2009 ob 17:10

Povrni
mehko dlan,
pomiri
iščoč utrip
iščočega pogleda,
dopusti
preko žice
kjer ustne toplo
ogreto zagrnejo.

Preko ograde
čakam,
vzhodno vzhaja
kakor zahod
z zlatom obdane,
kakor zlatokop pradavnine
nabiram zlate drobtine,
plane dotik
preden dotakne,
objame
predno zajame.

Skodelica čaka,
da te dlan dočaka.

Vrni me,
ko vrneš me,
da vrneš se.

hope for Poet*

Zastavica

Komentiranje je zaprto!