Trije v istem čolnu, da o brodu…
lirična e-humoreska
Tako se je bilo godilo v tistih polpreteklih časih, ne tako davno,
ko je bilo jadransko morje še precej čisto:
Divulje so bile matično pristanišče šolske ladje, ki je plula po
poteh miru po razburkanih morjih in povzročala skromni državi in
vsem njenim ljudem visoke stroške. Lep brod je bil to, z imenom
bele morske ptice.
Voditelj tiste države je imel rad lepe stvari. Pogosto je k sebi
povabil umetnike. Ko sta nekoč pila dobro vino, je vprašal
Ježka:
»Katera ptica je najbolj požrešna?«
Odgovor je sledil takoj:
»Galeb!«
To bi bilo lahko za Ježka nevarno. Tito je bil v tistih časih Bog,
še več , vsaj za glavo je bil večji od Boga, v tistem času, takrat,
ne tako davno, ko je imel pri sebi Ježka. In kolikor jaz vem, če
povem zelo natančno, je bilo tako v vsem času, kar je bil Tito na
oblasti. (zgod. op. pis). Če bi bilTito samo s prstom mignil, bi si
Ježek za dolgo zapomnil ceno kile sliv.
Ali pa za vedno.
Samo, Ježka niso nikoli zaprli. Niti lasu mu niso skrivili. Niti
pod razno. Veste, zakaj ne?
Zato, ker je bil Ježek s svojo umetnostjo in humorjem vsaj za glavo
večji od samega Tita.