No, jaz imam pa pri tej pesmici druge pripombe. Ne vem, če je potrebno dvakrat povedati eno in isto. Namreč , prav ta na njemu je moje ime, se mi zdi povsem odveč, saj praviš : v spomin
si ga postavim in v drugi kitici spet postavim
sebi spomenik

Na sredini pesmi se mi zdi, da na njem je moje ime še nekako zdrži. Na koncu se mi zdi pa že absolutno preveč in izpade, seveda za moj okus, patetično in prenatrpano poudarjanje.

Jaz bi na tvojem mestu pesmico še malo klesala, saj ima sicer dobre, mestoma ironične zasnove. Razmišljala bi tudi o besednem redu.
Razmislila bi tudi, ali se splača menjati naslov, morda kar v Na njem je moje ime. Hišica iz kock se seveda tudi nekako povezuje z vsebino. Vemo, da se take hišice hitro podirajo, ampak ali je to res sporočilo pesmi?

Predlagam več različnih poskusnih zapisov pesmi z različnimi postavitvami in redukcijami, mogoče se ideja iskristalizira.

Lp,
Zalka