Ubranost avtor Andrejka

Pozdravljena, Andrejka,

tale pesem me je takoj zelo pritegnila, sama sem postala ubrana z njo ;), v nekaj besedah si ustvarila podobo, ki jo vidim pred sabo: eno kapljico in veliki val, ki nihata v sinhronosti. Popolno zlitje.

Zaključek pa me malo zmoti. Najprej morda zaradi obale (kaplja v valu deluje kot celota, obala kot tujek, ampak dobro, v tem je lahko tudi dodatna poanta), še bolj pa zaradi uporabe krajšega spregatvenega vzorca glagola dišati - diše. Ta raba se namreč tudi iz leposlovja naglo umika oz. je že starinska. In ker poznamo tovrstno rabo kot bližnjico za rime (čeprav seveda pri tvoji pesmi ne gre za to) in ker zaradi umikanja deluje preveč umetelno, se pesem na koncu zamaje. Ni več ubrana.

Mogoče bi premislila o malo drugačnem zaključku? Npr. kaj v stilu
polagam se
na obale sivke
(če želiš obdržati motiv obale in motiv sivke)
ali kaj tretjega?

Ker je kaplja, čeprav je v valu, vendarle drobcena stvar, se mi zdi pomembno, da je nekako povezana (polagam se) z obalo oz. obalami, da le-te ne vstopijo v to (tudi drobno) pesem tako tuje. Kaj meniš?

Lep pozdrav!
Kerstin