Hehe, to je spominjanje starega kozla na dni ko je bil še kozlič. Dialekt me pa vedno matra zapisat - je pa savinjski. V blok se pa selim po kosih - do zadnjega dne tega meseca bom menda že tam.
Ha, ha, Tomaž! Ko sem pa tole Brez greha brala, sem se pa spomnila, kako je bilo na Prehodavcih pa na Komni pa še kje ... Edino na Krederci je bilo bolj nobel ... Sem kar zavohla tist zrak ... Gorski, he, he, he. Nekaj o skupnih ležiščih sem pa tudi jaz napisala v pesmi Soška postrv :-). Ampak ej, res, nepozabne so te skupne skoraj štale.
Ja, se pletejo zgodbice in tudi to je čar pohodništva ali gorništva, kakor komu drago:))))) in tudi resnične, dostikrat pa ostajajo le želje in misel, kako bi bilo fajn pritisniti se h kakšni sosednji ritki:))). Ko sem bila v letu 2005, takrat zadnji večji podvig z mojim možem, ki je štel že lepo četico let nad Abrahamom:) v koči pod Krnom, je prijazni upravitelj koče rekel mojemu soprogu, da ima sobo za zaljubljence in da se takšni naj ne bi tlačili na skupnih ležiščih:)). Je pa bil dober občutek, ko sva imela svojo sobo in svojo noč:)))))))). Si pa v svoji pesmi dobro opisal dogajanje:).
Hope, v nebotičniku ali bloku pa nimaš možnosti, da bi lezel višje. Toliko kot je je:)))))). In zato so lahko odmiki in včasih bi bilo dobro razmišljati, kaj pa je sploh greh, če je sploh kaj greh, kdo lahko sodi o tem, mislim, da nihče. Hopko, to o grehu se ne nanaša na tvoje besede, da ne bo pomote, da jih negiram, le razmišljanje:).
ajda, saj samo v hecu, nisem misla koga prizadet, zato, glej če si nekje visoko potem si lahko kar šotor postaviš na strehi in spalno vrečo in gledaš zvezde celo noč. Greh? Ali pot razmišljanja, ki če bi nekdo nekaj vztrajal ne pride se do konca v enem veku enega in ne drugih... Pa si prav ti to...ampak piše Tomaž tak direkt, da ne vem kam dat, med erotične ali hribovske, potem pa zagledam domačijsko pa je dobra, predrzna pa tudi, da kar debelo gledam... ajda, kaj praviš ti na to??? lp,hope
Hope, saj vem, da nisi hotela nikogar prizadeti. Jaz sem dodala le drobec razmišljanja o grehu, kar bi se seveda še dalo raztegniti kot harmonike meh, a potem bi se preveč oddaljili od pesmice. Ja, pesem lahko uvrstiš kamorkoli. Je združeno vse, kar si zapisala, tako jo vsaj moje oči vidijo in berejo.
Hope, te moje domačijske so iz tiste moje odbite plati življena, pa najsi pišem o materi ali o hribih, čudnih srečanjih itd.; vse imajo realistično vsebino, četudi je včasih malce odfuljena. A takšno je pač življenje; v življenju sem ga pa vsesorte špičil :)))
Tomaž, razumem. Potem bo pa z užitkom brano in napišeš v pravem močnem stilu, mislim vsebinsko je prava direkt. Nisem vedla da je v gorah tko, razumem tudi da če se to dogaja v avijonu ni greh, ker nadzvočno je višje od zvoka. Pa si napisal točno. lp, hope