Bom Lidija, probam telovadit v korakih, sem šla ven. Sem zbrisala, imaš prav. Tko bo uredu. Vidim, da imaš odprto delavnico haikujev, vezanih. Mogoče bi enkrat probala. Lep dan kočijaž,h
Hope ...krasno pišeš ... si prestopila na višjo raven, da se ne čudit, če ne boš razumljena. Izbolšanje sloga - to pomeni izboljšanje misli in nič drugega. Kdor tega takoj ne prizna in uvidi, ga ni mogoče nikdar prepričati. Učitelja lahko dosegaš, ko ga presežeš ne boš vedela, kot tudi učitelji ne.(?) Od tu naprej si sama v tem spoznaju... Namreč pesništvo ni skok v daljino, da bi ga merili, oziroma je miselno neizmerljivo... Uživam v tvojega branju.
Kresnička, imaš zelo prav. Izboljšanje sloga je je izboljšanje misli. Kdor se rad uči, dovoljuje slogu in mislim, da se izboljšajo. Velja za hope, zame, zate ...
Me pa zanima nekaj, če nisem preveč radovedna: Kresnička, kje so vse tvoje pesmi? Si jih brisala zaradi kakšne zamere?
Me veseli za branje, sama rada berem, včasih svoje, veliko vseh pesmi. Še več bi, ampak zadnje čase se je povečalo število, pa bolj počasi pišem. Ni zaradi tekme, je ujem ritma, takta s sabo, da pride iz sproščenih misli. Zato je neke vrste trening, razmišljam o tem, če se je že kdo prijavil na literarni tečaj. Pa tudi brisala sem jih nekaj, pesmi, jaz, zaradi tega tudi, ker to večkrat izgleda kot arhiv, ki ga potem ne brišem do konca, samo pospravim v fascikel. Me pa včasih zmoti ko popravljam in potegne nazaj.
Videnja imajo veliko, tudi sama sem skoz v takšnem mnenju, če nimaš občutka ne moreš napisat v tem. Ni mi čisto vseeno, večkrat rečem da pridem, pa me ni. Ni pa odvisno samo od mene...
Ni zamere in ne provokacija. Preprosto se ti dogaja, da pišeš za druge zaradi pomanjkanja samozavesti, kot neka asociativna izpoved, sploh če si v duši disociativen, kot se Hope dogaja v njenem svetu. Ko ta mir v sebi najdeš- ni več potrebe po izpovedi in potrditvi drugih. Tako počasi odhajajo vsi "zreli " kot Gabrijel, Svit, Sabinca... Nekako kot religija, ko iščeš boga v cerkvi s pomočjo duhovnika: ko boga najdeš v sebi ne rabiš več posrednika, ker se tvoj bog ne ujema več z duhovnim in ta svojega ne deli z drugimi, ker ga samo on nosi ...po njegovi logiki in podobi. Seveda pa ti duhovniki prispevajo do tega v pozitivnem smislu, da te tepejo do spoznanja, kot te tvoj bič iz lenobnega sna, ki po priznanju sanja :D:D Pa brez zamere, ker tudi ni nobene zle namere.
Ps Če hoče umetnik biti več kot umetnik, denimo, moralni prebuditelj svojega ljudstva, se nenazadnje za kazen zaljubi v nek mostrum iz moralne snovi - in muza se pri tem smeji, kajti ta tako dobdosrčna boginja lahko iz ljubosumlja postane tudi zlobna .??
In končno , razumen umetnik, kot tudi pesnik - ne piše za nobene prihodnje rodove, kot za svoje lastne, kar pomeni, da piše za svojo starost, da bi se tudi v njej veselil samega sebe... To vse dojameš, ko se ujameš. :) Lp
Je mogoče, da se čas ustavi v živem??? Je mogoče pisanje v mislih na daljno prihodnost, ki se je večino ne doživi, medtem ko čas s takšnim tempom napredka koraka, da je od danes do jutri viden sveži način ali pa od...predvčerajšnjim??? Po moje NE. In razumeti, biti stabilen logično razumeti bivanje v besedah, na izpovedni način določenega momenta je več kot samo pisanje in obračanje črk! Ahilova peta! Kjer občutljivost pride do izraza, to je kvečjemu bolj logično od ljubosumja. Je kdo na smrt zaljubljen, brez da bi bilokaj spoznal preko tastature? Več je, sigurno več kot samo izpis besede. Če ni, bi bilo škoda...
Kresnička, pozdravljena! Spraševala sem se, kako naj napišem, da ne bo zvenelo kot z drugega brega, ker ne gre za to, kdo ima prav. Blizu mi je holistični pogled na življenje. Vsi sestavljamo živi mozaik. Zelo čutim Hopine pesmi. Nekaj časa sem imela težave z ocenjavanjem vseh pesmi, na splošno. Ker pa sem tu, se mi zdi pošteno, da v mejah svojega razpoložljivega časa tudi ocenjujem. Ugotovila sem, da mi problem povzroča strah, da sem premalo strokovna in neobjektivna. Potem sem to spustila in zdaj ocenjujem po svojem subjektivnem občutku. Odpadli so problemi (razen časovnega). Vse pesmi ocenjujem po svojem subjektivnem občutku in portal jemljem kot eno veliko delavnico, tako kot npr. obstajajo likovne; sama sem se že npr. udeležavala tudi že plesnih in pevskih, enostavno zato, ker rada plešem in pojem. Tudi v pisanju pesmi človek včasih rabi odziv. Morda bom že jutri čutila kot da nimam česa več povedati na takšen način in bom nehala objavljati. Nikoli pa še nisem pomislila, da so tisti, ki "nehajo", bolj zreli ljudje od tistih, ki še pišejo. Ne obsojam ne enih, ne drugih. Kako bi pa ti to dokazala, da smo ostali manj zreli? :):) Pošteno bi bilo tudi, če bi se pod tako razmišljanje podpisala s pravim imenom.
Malo se pridružujem tejle temi, čeprav je skrenila iz bistva - hopeine pesmi. Hm, mogoče pa tudi ne, saj smo si vsi sosedje, s tanjšimi ali debelejšmi zidovi, nekateri pa tudi brez.
To, kar ti pišeš, kresnička, je motiv za pisanje. Poriv, ki te pahne k samemu aktu pisanja. Da sem uporabila drugo osebo ednine, ni naključje. Zato, ker je motiv pisanja (pa tudi objavljanja) zelo edinstven in ni vsem pišočim enak.
Ena od delavnic, ki sem jih "dala skozi", je obravnavala tudi to. Seveda se ob tem ni treba javno razgaliti, dovolj je, da pišoči ve, zakaj to počne. Odgovor, kot "kar tako me je zadelo" pa ni dovolj razčiščen. Potrebno je bolj kopati, riti in praskati, da si sam do sebe pošten. Univerzalen recept in odgovor pa ne obstajata. Univerzalno je le to : Vsak motiv je legitimen.
Že od včeraj me gloda kresničkina izpoved. Oziroma "pojasnilo" za umik. ne poznam vsega, premalo časa sem tu, a kot pravi Kerstin, to jemljem kot delavnico, ko vendar vsakdo pripomni kaj k pesmi ravno zato, da bi bila ta boljša in še boljša. Učimo se in pilimo. In končno, če bi veljalo to, da ko si zrel, ne objavljaš več (pa ni važno kateri medij izbereš), bi že zdavnaj umolknili vsi priznani pesniki in berila naših osnovnošolčkov in dijakov bi postajala tanjša in tanjša, stik z neko realnostjo, ki se dogaja njim in okrog njih, bi bil v svojem umetniškem elementu porušen, izgubljen.
Res je, da ima vsak pravico presoditi o tem, da nek medij ni pisan njemu na kožo, verjamem pa, da je pesem.si pozitiven portal in končno, če nisi zrel, da stojiš za svojimi pesmimi, tudi če nekomu niso všeč, se mu zdijo slabe (vse je stvar subjektivne presoje), potem težko govorimo o neki zrelosti in ravno to, da nekomu pokažeš svoje pesmi, je za moje razumevanje vse kaj drugega kot pomanjkanje samozavesti.
Naj nihče ne jemlje tega osebno, gre le za moje razmišljanje, ker se me je dotaknilo to kot tudi pisanje Svita Valovnika, ki ga je objavil nekaj tednov nazaj.