Kakšna lepa beseda: bendima. Adisa, ne
moreš vedeti, kako blizu so mi tvoje besede. Želel bi ti pokazati
ljubljansko barje, njegovo skrivnostno docvetanje v
začetku jeseni.
Hvala vsem! Abram, ma kej se ti rejs dupadejo naše besejde, se mi pej prou fajn zdi :))).Tudi sama bi rada videla ljubljansko barje v jesenskih oblačilih, kdo ve, mogoče pa se bo kdaj ponudila prilika, hvala za povabilo. Breza, ko se bova zopet srečali, ti jo bom rekla, škoda, ker ne znam peti, da bi ti jo zapela:)))) Lidija, asociacija je pravilna, le narečji sta različni, Mlakarjevo je *dwlansku*, rečemo Vipavci, mešanica goriškega in briškega narečja. Razlika je pa takale: Ma kadar spijem glaž al dva,
an ka ta treči prou me prime,
se svjet namalčk zadondula,
an zmislim tiste se vandime.
Ma kdr spijem glž al dva 'n ku t trjtji prou n prime, se svejt anmalčk z'dundula 'n spounm tiste se bendime.
V SSKJ je beseda bendima, vandime nisem zasledila. Če ima kdo srečo, n.pr. pri lotu, če naletiš na dober punt jurčkov, če ti gre vse, kot po maslu, mi rečemo: ta pa ima bendimo!
Davorina, hvala ti, tisto zimo sem mislila malo drugače, zima v hiši, hlad v odnosih, mrzlo ognjišče zaradi zlorabe vina, ki ga je več kot vode in je uničil že mnogo življenj. Sama imam rada bendimo, lepo mi je trgati, ne pijem pa vina in zelooooo težko prenašam pijance.
Uf, sem se razpisala, to ni moja navada, naj bo, ker je bendima umrla . Bodite dobro, pozdrave vsem adisa :)))))
Adisa, ko si tisto zgoraj napisala, sem pomislila: O, kako rada bi tvojo Bendimo prebrala napisano v narečju - kot si zgoraj pokazala nianse primorske govorice, se prou sliši razlika! Bi ti bil izziv, da jo prevedeš v primorščino?
In tista zima, v hiši - zaključila si netipično slovensko, ko je ob glažku vedno samo veselje in vriskanje. Za veseljaštvom so po navadi prepadi mračnosti.
Adisa, hvala tebi za pojasnilo. Veš, jaz še nikoli nisem bila na nobeni trgatvi, (razen na domači trti od stare mame), vina tudi ne morem piti; mi je pa ta čas prehoda čudovit, čeprav mi je obenem žal poletja... tako da sem vse skupaj začutila bolj "na svoj način"...
Res bi bilo dobro, če bi lahko prevedla v narečje.
Ja, lepo bi bilo, da daš tole v svojo govorico, Adisa!:)))
Ampak, tukaj vidim nemajhen problem. Rime. Če boš prevajala, se ti bo pri rimah gotovo zalomilo. To je skoraj enako, kot prevajati rimano besedilo iz tujega jezika.
Kaj ko bi prevedla v prosto obliko, ni se ti treba držati rim. Pesem lahko pustiš kar tu, na forumu. Za nas, za dušo, pa da se spet česa novega naučimo.
Nu, pej bm provala, sam n vejm, kej bo pršlu wn:)))
Ana, tista zima res malo čudno konča pesem, a v marsikateri hiši bo ob letošnji obilni letini tudi veliko okajenih in posledično ohlajenih odnosov kar čez celo leto. Davorina, ne sekiraj se, vse je v redu, že takoj sem vedela, da bo ta zima marsikoga zavedla, pa nič zato, še bolj fajn se mi zdi, da se različno razume, sama pa itak vem, kako to izgleda.
Du vrha z'lita, usega že sita, u b'rji se jže usa žlejvsta, spouska, c'krjna,(c'kr=sladkor) u rwokh mhkwobna, u nwogh tljčje, u glav' mgljna, ubrejzna, uskjblena, putrgna, udrejšena pala j bndima. Grwzdje j zmlejtu, žejnu n bw lejtu, mwošt se mejn' u swdih, mwž žjeno pej pu zwbih. Umrla j bndima, u hiš' spejt bw zima, cejlu dougu lejtu hudič bw zdraske nejtu.
Tku n hitru , malu sm uzjla, malu pej prdala, ma oštje, zdej .pej rejs n vejm, če bste usje zstwpl'.
Adisa, super! Samo še v živo moramo slišat, kako ti to prebereš - obožujem primorsko narečje, veš. Narečja so mi nasploh pogon, začimba in sredica človeka, ki je oblečen v splošno pogovorno skorjo - tako da - naj živijo - in naj ne izumrejo! Lp, Ana
Hvala Ana, tudi meni so všeč, idrijsko, seveda poleg mojega, pa najbolj. Saj bi včasih kaj napisala v narečju, pa ne bi vsi razumeli in si ravno zato ne upam. Lahko noč, adisa