Sheeba, zdravo!

Evo, tudi jaz sem zaljubljena v Ljubljano. In tvoji opisi Zaljubljena v Ljubljano avtor sheeba
so mi všeč, mestoma malo sladkobni, ampak to je stvar okusa in ne bi preveč razpredala o tem, ker se povezuje z drugo kitico. Me pa v prvi kitici zmede razklana Medeja.
Medeja* je zelo močna metafora. In me zanima ta povezava hiš, ki prižemajo k sebi razklano Medejo. Ne štekam. Medeja takoj naredi poudarek v pesmi, ki pa ni jasen. V čem je razklanost in zakaj jo prižemajo, saj je Medeja polna maščevalne strasti, zato je izgnana, a pred odhodom se maščuje in kako se to navezuje na ljubljanske hiše, ki se ljubijo in božajo pod megleno odejo?
Me tudi zanima, kako drugi berete to pesem. Več glav več ve.


Lp,
Zalka


*Medeja, Evripid
Kreont izžene Medejo, ker se boji za svojo novo poročeno hčer z Jazonom. Medeja se zadnji dan pred odhodom maščuje Jazonu za poroko z drugo žensko tako, da mlado ženo zastrupi (zraven umre tudi ženin oče, Kreont) in ubije tudi svoja otroka ( z Jazonom) in mu ne pusti, da ju pokoplje. S tem Jazona do konca zlomi, uniči.