Težko. Če misliš na ironijo, je tu ni, duhovito je ( nas napelje v druge slike ;), ampak v končni fazi je preprost opis dogajanja v naravi, ki se razširi na opis dejavnosti ... Zato haiku, še bolj - kar preprost opis: fotohaiku. :)
Yoda; tudi ne, ali pa prav na rahlo, kajti tu ne poveš kaj dosti o človekovih slabostih, razen to da je tek v hrib neumnost?? mogoče.
Se strinjam, Lidija, vendar potem prenehaj udrihati s svojim žigosanjem fotohaikujev, kajti pravi haiku, ko se je še imenoval hokku, je bil ravno to - fotohaiku - gol opis trenutka v naravi, vendar z zenovsko globino in je moral vsebovati vse kar je bilo pač predpisano (besedo za letni čas itd. - česar, mimogrede tale nima), da je narisal bralcu sliko. Kajti haiku naj bi le opisal/orisal trenutek in ne razlagal (ničesar), zato japonec v haikuju ni uporabljal metafor, temveč le metonimijo s katero si je pomagal narediti malce lepšo skico - haiku.
Taki so bili prvi haikuji, potem so se razvili v več kot gol opis dogodka. In mi se trudimo biti nekje tukaj ;) Metafore še zdaj ne sodijo v haiku. Japonskih pa nihče od nas ne piše. Še tisti, kiredki, napisani v japonščini, niso japonski. Japonci ne bomo, tudi če bi se trudili biti. Predaleč smo z našo kulturo, pa ne samo zarani odnosa do zena. Kakor tudi ne bomo nikoli Indijci, če se gremo jogo in ne Kitajci, če jemo v restavraciji Sečuan. Uh, kam me je zaneslo ...
Pa saj ne mislim nič kritizerskega, če rečem, da je nekaj fotohaiku. Samo tisti, ki je malo poglobljen, ima za nas neko dodano vrednost, kajne?
Tomaž, tako lep dan je. Za fotohaiku napisat. In tak ne bi rabil "dodane vrednosti".
Pozdravček, Lidija
PS: Tek v hrib je neumnost? Kaj pa za tistega, ki pred nekom beži? No, mimogrede, tudi jaz nerada tečem v hrib, čeprav sem tekačica. ;)
Hehe, nisem jezen na nikogar, le zdi se mi, da v isti koš mečeš pod oznako 'fotohaiku'; tako haikuje, kot ne-haikuje, medtem ko zatrjuješ, da pišeš 'klasični haiku', a si ti - kot tudi vsi mi ostali - dostikrat kar nekaj korakov od tega (klasičnega).
To, da je tek v hrib neumnost, pa sem (razen tega, da to res mislim jaz osebno), le ugibal, da bi se mogoče dalo izluščiti iz Yodovega 'senryuja'.
Lep dan še naprej - jaz grem vsak čas v gozd po preostale jurčke in lisičke, ki sem jih predvčerajšnjim spregledal in mogoče se mi utrne celo kak haiku.
Vse, kar jaz pišem, so poskusi, nikoli nisem rekla, da pišem klasični haiku. Celo več, če jih prebiram za nazaj, se včasih kar režim sama sebi (še roke ne dam na usta, kar odkrito in na glas ...) :)))
Se pa učim, in če je volja, malo pomagam tistim, ki bi morda radi vedeli, česa sem sama do sedaj naučila ... Ne vsiljujem. Če kdo misli tako, me lahko kar spregleda :))) Ja, haiku srečaš. Želim ti, da najdeš lepega v gozdu danes. Pa jurčka tudi!
Rad tečem na (sosedni) hrib, rad nabiram gobe (čeprav jih letos razen lisičk nisem nabral veliko), rad prebiram in pišem haikuje - klasične, neklasične, foto in tiste nekaj več...
Lidija res ne vsiljuješ in od tebe sem se veliko naučil od haikujev - Hvala za to!
Hope hvala! Erotični h. - evo si našla še en radlc!:)
Da se pohvalim: danes sem začela s tekom, po daljšem obdobju, ko enostavno ni bilo prave volje. Tudi jesen je super za začetek. ;) (Mogoče napišem še jaz kakšen erotičen haiku...:):)) - ko me mine muskelfiber... Lp d
In Tomaž res, si nabral kaj jurčkov in lisičk? Ali pa dimnikarčkov? (domišljijo pa imaš...)
Lidija, saj v tem je štos, poin, tudi to šteje... Kakor pogledaš...ampak si! Če ni naravnost in navzdol, je še ...hrib. Težje, ampak z nekim namenom že vztrajaš in loviš sapo.
Davorina, tek je dobra vzdržljivost in zdravo. Kaj imaš ti mufiber? Jaz zdaj čakam na erotični haiku!
Jaz sem pa tekla za Jurčkom. Ampak zdaj je že zrasel in ve, kdaj gre lahko čez cesto :-))) Sorry, mal sem zgrešila.
Tomaž, če se ti da, a bi napisal ali prilepil, kar si nekoč že napisal (sem zasledila v nevemkaterem postu) o haikuju, senryu na Pesniško razpredaj? Seveda, če ti ne paše, tudi ni treba ... Mislim pa, da bi dosti članov to z veseljem prebralo.