Še ena od pesmi, ki preveč bolijo. Če navežem z mislijo iz ene od zadnjih Makijevih pesmi, ki sem jo razumela takole: Več človeka (človečnosti) je pokopanega v zemlji, kot pa se potika po njej.
Šifrer je pel: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država? Nihče pa ne poje: Kdo je za pijačo dal, ko umrla je človečnost?