Babilonija avtor brezno

Pozdravljen(o), brezno.
Spet si se spustil po drncu provokativne domišljije. Jasno, da se čuti cinizem in kritičnost današnjega časa, absurdno predajanje relikvijam (ki pa, jasno, ni potrebno, da so vedno v verskem smislu). Ob branju tvoje pesmi se ne more zaobiti kritiziranja slepega predajanja organizaciji. Prav to mi je všeč, saj razbiram strogo ločnico med inštitucijo in vero. Zraven vpleteš še sprijenega znanstvenika, ki sanja ob misli, kako bi spet spočel odrešenika. Babilonski stolp bi zamrl, kajti, če bi se odrešenik spet pojavil, bi jih poklopil s svojimi modrostmi. Moj dodatek: Moliere je temu v svojem tekstu, če se ne motim v Tartuffu, rekel babilonski lonec. Torej mesto, kjer se kuha. In prepričana sem, da taki babilonski lonci kuhajo neprestano in postano. Kaj bi se zgodilo s kloniranim odrešenikom, ko bi začelo kipeti v loncu, je vpašanje, ki obvisi po prebrani pesmi. Je pa pesem seveda napisana v čisto tvojem stilu in sproži smeh, po vsej verjetnosti pa tudi zgražanje zaradi omenjanja precej delikatnega dela telesa.


Lp,
Zalka