Melanholija vračanja avtor infrablack

Pa si le neznan odsev,
kjer nevihta razgalja
najino nedolžno poletno nebo.
In slika hladnega obraza,
ki preplašeno zre v plamene.[b][/b]

Tole mi je še posebaj všeč in seveda tudi nit, ki jo vdaneš in na koncu všiješ: Ti si moja nevihta, ki čaka.

Lepo!

lp, ajda