Hope, živjo!

Pri branju pesmi Poj pastir, poj avtor Hope, ki je kar dolga, sem naletela na dve! Prva je prvih šest kitic. Lepo teče, smiselno drži skupaj, tudi ritmično, melodično deluje.

Druga pesem so zadnje štiri kitice. Ima povsem drugo atmosfero, zanimivo metaforiko, prav tako ritmiko in melodiko. In je same zase zelo močna. Pravzaprav je prav odlična.


Razmisli, če bi bila pripravljena ti dve psemi razdeliti na dve. Vsebinsko se precej ločita, čeprav verjamem, da se ti je zapisano rodilo naenkrat. Pesmici bi s tem gotovo pridobili, saj delujeta povsem samostojno.

Iskreno pa povem, da je druga dosti močnejša kot prva. Če bi bili izenačeni in res povezani, ti niti ne bi pisala, tako pa se mi zdi škoda, da se tako dobra pesem skriva v drugi, ki je tudi dobra, a ni tako izrazita in inovativna/sveža.

Z naslovom bi se malo poigrala. Poj pastir, poj bi brisla iz naslova in bi dala kar prvi verz Šla bi I. in Šla bi II. Tako bi verz, poj pastir, poj, prišel še bolj do izraza, saj bi bralcu prvič zapel šele v zadnji vrstici.

Lp,
Zalka