Forum

SVET SE ŽRE - Tomaž Mahkovic

Svet se žre avtor Tomaž Mahkovic

Morda je preveč osebno vprašanje, pa vendar,
a si rastlinojed ?
 

ajda

ajda

Poslano:
24. 08. 2009 ob 14:56

No, jaz nisem vegeterijanka, pa v življenju še nisem jedla malega pujčeka, kozlička, žrebička. Bi pa imela eno pitanjce za Tomaža:

ki zadnjič začudeno gledala je za otrokom,
ki so odpeljali ga, ravno ko prvič zasadil
zob v živo telesce je hčerkici zlate parmene.

Tule mi ni čisto jasno kot da nekaj manjka. In še: ali si mislil pramene/pramena ali pa je kakšna beseda, ki je ne poznam in zato mi nekako ne gre skupaj.

lp, ajda

Zastavica

Zalka Grabnar

Zalka Grabnar

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:00

Svit, saj ti ni treba pesmi brati v dobesednem smislu. Beri v prenesenem pomenu. Svet se bo žrl s solato ali pa s prekajeno klobaso. Vsak misli le nase.

Lp,
Zalka

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:05

Ajda, zlata parmena je sorta jablane, taka stara angleška, zelo okusna jabolka ima, vsaj zame;-)
lp, ana

Zastavica

ajda

ajda

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:07

aha:) jaz sem pa mislila kako so vpleteni zlati lasje v to pujsevo pojedino:). Lahko bi tudi odguglala, kar mi ni bilo jasno, uhh:))).
Hvala za razlago, Ana!

lp, ajda

Zastavica

Svit

Svit

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:19

Pesmi berem dobesedno, kot simbolno, Zalka.
Ko "žrem" ne "jem,"čeprav nekaj spravljam vase, ko me nekaj "žre" me ne boža. Nekoč so ljudje "žrli" drug drugega dobesedno, zdaj le simbolno, pa vendar to ni brez učinka. Ljudje jedo z mesom strah živali, kar pejt pogledat v klavnico, pa misli nase.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:33

Glede na zadnji verz bi rekla, da Tomaž ni vegetarijanec. :) Sicer pa, kakor koli že, z vsem, kar smo, škodimo nekomu/nečesu drugemu. Tako je ta svet pač narejen. Sicer je poln stvari, ki jih počne samo človek (in s tem škodi sebi in vsemu (ne)živemu, in tam se ustavim in razmišljam in tudi zgrozim. Verjamem, da imajo dušo (kot si jo pač sama predstavljam) vse žive stvari, tudi jabolko, ki ga zgrizem, tudi čebula, ki jo sekljam in vržem v razbeljeno olje. Menim tudi, da osnovni in najgloblji strah prihaja iz človeka samega. V srhljivkah (filmih in knjigah) me je tako vedno najbolj strah tistega, česar ne vidim, ker si notranje slikam še vse kaj hujšega (čeprav neopisljivega), kot potem v resnici je.

Ja, pesem zagotovo drega v dandanes občutljive teme, kot pesem pa se mi zdi dobra, ker prepričljivo izriše (ravno svinjo!, ki ji v ljudski rabi pripisujemo marsikateri negativni pomen oz. jo uporabljamo kot psovko) protagonista, odojka in mamo svinjo. Hkrati odpira še eno 'megleno' področje - do kod smo v razumevanju poosebitve nečloveškega pripravljeni iti oz. katere vse lastnosti pripisujemo živalim, rastlinam idr. (ne)živemu, ki so nemara izključno človeške, pri ostalih pa le posledica nagona - ali pa tudi ne. Zelo 'spolzek' teren, mislim, da nikakor črno-bel, čeprav pesem v takšnem 'filmu' karikira naše bitje.

Kerstin

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Tomaž Mahkovic

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:42

Svit, to je bolj moje filozofsko gledanje; sem vsejedeč, čeprav sem bil kar nekaj časa presnojedec (že skoraj 20 let nazaj - in sem še sedaj zagovornik presnojedstva - s filozofskih, zdravstvenih, duhovnih itd. pogledov), vendar sem pesem napisal ravno zaradi tega svojega pogleda na (ne)ubijanje.
Mesojedci v naravi jedo živali še tople po tem ko jih ubijejo, a so v bistvu že mrtve - takorekoč v razkroju, gnitju, ki je pa spet nova oblika življenja; rastlinojedci jedo rastline pri živem telesu, ker se enostavno ne dajo tako hitro ubiti; kajti ko prerežež tisti nežen vrat solate, ki iz njega mezi bela kri, je solata še vedno kar nekaj dni živa - tudi ko jo ješ.
Tu ni bil moj namen nikogar dražit ali žalit ali karkoli; le malce drugačen pogled sem hotel podat. Pesem je sicer nastala že leta 2000 in bila v nekem zborniku tudi objavljena, vendar sem jo včeraj malce predelal in popravil, pa se mi je zdelo vredno, da jo dam gor, kajti še vedno tako mislim, da mora življenje jesti življenje, če želi preživeti.

Da, hčerkice zlate parmene so takšna okusna rumeno-rdeča jabolka.

Lp vsem

Zastavica

Svit

Svit

Poslano:
24. 08. 2009 ob 15:53

Da, naj življenje je življenje,
ampak truplo je truplo.
Res, pa je, tako je zapisano in se strinjam s to velikodušnostjo, da nas ne umaže tisto kar dajemo v usta, ampak tisto kar iz njih prihaja, pa ni mišljeno bruhanje.

Zastavica

IŽ-lev

IŽ-lev

Poslano:
24. 08. 2009 ob 16:21

Tomaž, sem prebrala. Pa veš da me je strah branja takšnih vsebin, tudi če ne misliš na tak grozen način. Ne da slabo napišeš, samo nisem za takšne primerjave.
Z vsem spoštovanjem, pa brez zamere, Tomaž
h

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Tomaž Mahkovic

Poslano:
24. 08. 2009 ob 18:23

Hope, oprosti, res te razumem, a vseeno si ne morem pomagat. Pišem kot čutim, kot me izzove nekaj v ali izven mene.

Kerstin - prej sploh nisem opazil, da si se tudi ti oglasila; sva nekako blizučasno pisala. Da, potrofila si me in vem - spolzek teren, da, vendar pa - kje pa ni spolzkega terena? :)

Svit - sam se držim nekaj tisočletji starega daoističnega rekla: Pesnik mora biti tudi tam, kamor si drugi ljudje niti pogledati ne upajo.

Lp vsem

Zastavica

Komentiranje je zaprto!