Lotil si se pisanja težke teme, kot si v naslovu napisal Blodnje,
drugače kar težka tema in malo o tem je direktno govora. Razen če
je tako globoko blodenje, da ga ni mogoče niti od zunaj
prikrit.
Ali pridejo res v najbolj težkih stiskah, ko šok vrže v podzavest
moč, ki ne more več uravnavanja realnega spremljanja situacij
vsakdana?
Je med trmo in strahom povezava? Je trma moč nad strahom ali je
strah občutek ki na nekaj opozarja in celo upravičen? Je mogoča
trma zaradi strahu in celo naravno delovanje v smislu
upiranja?
Tudi danes so teme odnosi med ljudmi, pa zato se spomnem, ko si se
ti tega lotil, zato upam, da boš razumel in morda je zato celo
pravi čas.
Lep dan tebi tomi in vsem,
hope
O, blodnje, blodnje nas celo življenje spremljajo v raznih variantah in hitro mnogi zaidemo na stranski tir in ko se ustrašimo kam smo to prišli, se hočemo odtrgati iz te spoznane situacije. Mnogi zaidejo v kriminal, drugi v preveliko odgovornost in premnogi v krivo ljubezensko avanturo in kot sem že na glas razmišljal, sem tudi obenem sam dojel, da je vsak ovit z nevidnimi energijami, ki ga hočejo vsaka po svoje ujeti v svoj program, a najti svojo pot med njimi je življenje. Zato vsak sam pri sebi pade v svojo situacijo in ko je v njej ujet, razmišla kako naprej. Mogoče to razmišlja za rešetkami, a mogoče srečen, da je našel svojo drugo polovico, ki ga dopolnjuje in osrečuje. Imamo pet čutov in sinhronizacija le teh nam daje na marsikatero vprašanje tudi odgovor. Trma je po mnogih pametnih ljudeh le odraz zaslepljenosti človeka o svoji veličini, a strah je normalna predstraža človeka, da se izogne takšnim trmastim ljudem, ki radi svojega ega delajo največje norosti v našem svetu. Lep pozdrav tebi, ki si globokoumna in enkratna. Tomi
Me veseli tomi, da si odpisal. Ni ga tko globokoumnega, da bi toliko vedel, da bi zagarantirano dobil krono, koder bi misli zmogle preprečit tiste blodnje, ki že po samem imenu besede kaže na nerealnost. Motnje zavesti. S tem veze ne vem če ima kdo točno da mora imeti napisan od kod je. To nima veze. Človeško telo premore veliko več fizičnega kot psihičnega napora, ker občutke pospravljamo pod preprogo, naenkrat pa ne gre več in to je kot prazen akumulator ki je zmore pravih stabilnosti. Zaslepljenost ali verjetje nekim iluzijam, zavestno zaradi nečesa kar drug ne more vedet. Enkratni pa smo vsi, Tomi, zato je vse kar je zanimivo, včasih izmenično, redko za vse, enkratno pa vse...na vsak način... Trma pa ni rečeno da hoče biti VELIK EGO, je samo prva domneva, ki si nanjo ti takoj pomislil. Zakaj na tak način, tega ne vem. Lahko pa malo daljše napišeš, je zanimivo. Je norost, če prižgem dan sredi noči?
Zato pa je človek krivo podoben Bogu in si je izmislil luč, vendar, če bi še kar se napredovanje njegovih neslutenih možnosti tiče, šel po duhovnih poteh svoje volje, bi danes lahko živel in deloval istočasno kjerkoli na zemlji ali vesolju.Izbral si je lažjo stran in zašel v materialno področje, kjer je nebogljen in ima to kar mu le vidna stran podarja. Hipnoza , regresija, moč znati materializirati željeno stvar so zametki tega o čem hočem govoriti. Danes Indija fascinira zapad, kjer je bil svoj čas bogastvo- duhovni svet in ta isti zapad je uspel iskvariti to čisto energijo posameznikov, ki se razblinja v želji imeti čim več ..
Ni denarja ne zlata za original naravno srečo, zdravja, moč povečanja dojemanja in končno z zrakom brez resne tekme. Znanost se je začela zgodaj ob nastanku človeka, gledam z vidika ko je izum žlica, univerzalna pogruntavščina, sekira, ogenj. Do hladilnika, pogovorov po zračnih linijah... In ko je bilo več ko je treba, potem je pohlep narastel in potrebe normalne so postale talec pohlepa, ki obremenjuje, začne tekmo, ki uničuje. Veš Tomi, zato znanost je dobra za razvijanje sposobnosti možnega v plus, pa pri tem ni napisano da si potem večni talec v bitki za več kot je treba... In do jutra sem čakala da pridem do vode, da vzamem zdravilo. In ko je sonce se zbudilo in še mene je bil čas, da vzamem in gre vse nekak naprej. In glej ga čudo, domači v tujih deželah, ki jim ni dan da dlani tak napredek bi radi prišli k nam, od krajev kjer je blizu narave. To me je presenetlo, to je bilo kot bi mi brisal nasmeh z lica...Sem od tam, kjer je mat.mogoče, za naravno gremo v kraje brez posebnih izumov... To znaš ti, tomi. Od tu naprej pa jaz več ne zmorem... Lep dan tebi in vsem - odgovorim še na vprašanje dv. hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!