Dovršeno in kaj drugega kot pridružila sem se četici občudovalcev tvoje poezije. Lepo videti, da so ocene tako usklajene in takšna pesem si to sigurno zasluži. Ja, pa saj imam razloge, da te hvalim, pohvalim in povem, da te rada berem, pa občudujem, da ti vročina ne pride do živega, da muza vseeno miga:).
Začneš tako nežno, spokojno, skoraj predvidljivo, a pojačuješ kot zvon, ki se približuje. In izjemno močna metafora: obrisi obraza, ki se zažrejo pod otekline vek. Čestitam, Ana