Hvala, ajda. Žal večina ljudi nima tega časa, da bi poležavali v travi in buljili v oblake; zato pa takšni brezdelneži kot sem jaz bolj pogosto to počnemo :D
Bili so časi, ko sem vsako poletje pasel ovčice, (pa tudi govedo) pri stricu in teti, "tamo u Bosni miloj i divnoj...", zdaj pa pasemo spomine. Sicer malo anahrono deluje, celo virtualno, ker zdaj večinoma pasejo "električni pastirji". No, na srečo se še najdejo tudi "ta pravi." Zapiski ohranjajo "tukaj in zdaj" nekaj, kar se danes bere v prenesenem pomenu. Ja, priporočljivo se je kdaj pa kdaj kar zlekniti pod vejevje neba in piskati volnenim oblakom...
Svit, tudi jaz sem, ko sem bil še otrok, v resnici pasel - sicer ne ovc, pač pa krave in povem ti, da je bilo to nekaj izjemno lepega. To, ležanje v travi, pa je najpreprostejša meditacija, za katero ni treba nobenih strokovnih vaj :)
Haiku 11 se mi zdi izjemen, ker ima izrazito poetiko - z besedno iznajdbo. Travulje razumem kot visoko travo, pogled skozi veje, da so te trave pod drevesom in zraven paseš ovčice. To slednje je pa sploh pika na i. Dojemam v treh pomenih. Eno, da si skoraj v sanjah (šteješ ovčice), ali gledaš oblake, ki jim pravimo ovčice, ali tretji, pašnja ovc.
Zapisano nariše dobro sliko, ki zbuja nostalgijo, deluje romantično, čeprav ni prav nič "pocukrano" - tudi to mi je izjemno všeč. Velika izrazna moč je ujeta v zelo kratko, strogo formo, kot je haiku.
Imaš prav, glede dojemanja v treh pomenih in sem vesel, da na tem portalu večji del osebkov kaj takšnega vidi in zazna. Sam namreč pojmujem pravi haiku tako kot kroki: Preprosto risbo, ki da opazovalcu še nekaj več od narisanega. Zenovsko gledanje na svet. Zato trdim, da se haikuja ne da kar tako narediti, temveč se največkrat kar sam pripelje - tako kot zanimiv kader za fotografijo, potem pa ga le še (če je potrebno) malce obrusiš.
Travuljo sem pa uporabil že v štartu (ko sem še ležal v nji :)), ravno zato, ker je travulja stara, slaba trava in takšna raste ravno na obronkih gozda, kjer se je haiku tudi porodil.
Uh, zanimivo! Ker sem mestna (čeprav menim, da sem za mestne kar nadpovprečno kmečko izobražena), izraza travulja za staro slabo travo nisem poznala. Mogoče ga na tistem podričju, kjer sem preživljala najlepše dni svojega otroštva niso uporabljali. Skratka, pojasnilo še bolj razširi haiku.
Super!
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!