Forum
- Datum objave:
17. 08. 2009 ob 19:21 - Spremljaj
- Število komentarjev: 8
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 582 krat
navlaka (svetlobna leta) - brezno
kanček optimizma?
Pa saj bo spet dopust! drugo leto.
Čez svetlobno leto.
:)
Lidija
pa lep, optimističen pozdrav !
Lahko tebi, meni se je pa danes svetlobnoletna tlaka začela :))!
Hm, ja, stvari, ki so za nas naneprebavljivejše, pa jih moramo jesti z isto omako vsak dan ... sploh ne vem, kje še jemljemo ta optimizem!
No, ne, da ne vem, v otroških risbicah, pa v kavnih avtomatih, heh!
Pomaga, vsaj za svetlobno sekudno. Ali pa navadno.
:)
LP,
Lidija
koraki od do,
kava, rutina,
stopnice,
poetično tlakovan vsakdan.
Ja, mrtvi živijo,
živi umro.
res me zanima vsa oblika končanega dela.
še bolj zanimivo bi bilo imeti knjižico s pesmimi na polici, v dežju.
lp
Spomnila sem se pa tudi na en italijanski film, ki sem ga videla v študentskih letih: Ne (pre)daj se, Fantozzi (ne spomnim se režiserja). Pri nas je bil takrat seveda še socializem, zato je zelo eksotično delovalo, ko se se uslužbenci velike firme ob prihodu na delo klanjali kipu direktorjeve mame (ki plete)...
lp, ajda
davorina, dobra ideja, to z podnapisi, fantozzija pa nism gledal, bom pobrskal za njim, sliši se ok.
glede dopusta pa, sploh ga nisem mel v mislih pri pisanju te pesmi. če si mrtev, si mrtev tudi na dopustu. je že teba na tak ali drugačen način izstopit. in načinov je mnogo.
lp, a.
Komentiranje je zaprto!