Mama je ena in edina, ne glede na to, kaj zna, kaj ne zna, kje živi
ali v mestu ali na deželi, je mama, zna biti mama in tako je prav,
mami očitno še tako visoka tehnologija in svet računalništva ne bo
odvzel vloge, čeprav je morda v pesmi zaslutiti, kaj je tista
taprava mama. So mi pa všeč te tvoje pesmi, ki si jih poimenoval
domačijske.
Ajda, to sem hotel napisat v 'posvetilo' raznim feministkam in ostalim normalnim ženskam, če uporabim perorezove besede, ki jih poslušam, kako da so otroci dragi in ostale bedarije npr.: o karieri, ki je ženska ne more imet poleg otroka (čeprav ji uspeva imet 2 psa, 3 mačke, 5 zlatih ribic, lepo število kretenastih ljubimcev itd. da ne naštevam), pa tudi v posvetilo mnogim mladim mamicam, ki zaklepajo otroke v poštirkanost itd. da ima včasih človek občutek, da sploh niso mame, temveč nekakšne ustvarjalke cmeravčkov in/ali histerikov; a konec koncev je nastala pesem, ki je res posvečena le Moji Mami, ki ni le moja, a zna bit moja, ker je s ponosom naredila kariero matere in žene; in potem se nisem več spraševal kakšno sporočilo nosi v sebi.
Domačijske pesmi pa nastanejo iz idej, za katere se mi zdi, da jim najbolje pristojijo domača oblačila. Vesel sem, da so ti všeč.
Hja, če bi dvomil, češ, le kaj ima en 'ženski' roman opraviti bodisi z mojo pesmijo bodisi z dilemami, ki sem jih nanizal v komentarju ... ali kaj podobnega. :))