Hvala ti, Hope!
Takole razmišljama: če mizar naredi lepo mizo, verjetno je ponosen na svoje delo; če kuharju uspe kosilo, tudi on je ponosen; če kapetan ladjo pripelje v luko, kako ne bi bil srečen; če strojevodja (o, to zagotovo vem) varno pripelje svoj vlak v končno postajo, zelo je ponosen. Glede na vse omenjeno, jasno je, da je tudi pesnik ponosen, če je zadovoljen s svojo pesmijo. V tem se, zagotovo, vsi strinjamo. Ne srtrinjamo pa se (in se nikoli ne bomo), kaj je dobra pesem. Če napišem par besed: "Kupil se si nove čevlje / moje noge uživajo", eni bodo rekli da je to pesem, jaz nikoli. Kajti, če je to pesem, jih lahko napišem na tisoče, kot po tekočem traku. Seveda (da ne bo pomote) je lahko pesem kratka in istočasno zelo lepa - v tem si ti mojster. Mora pa (pesem) nekaj povedati. Če pa spletemo zgodbo, povrhu pa še najdemo rimo, to je tisto kar me najbolj razveseli.

Lep pozdrav!
MAKI

Lepo pozdravljen, MAKI

Urim se v besednih vezah in novih besedah, zato pišem. V kolikor bi to bilo kot poštevanka, imaš prav, potem lahko se ponavlja eno in isto, kar me sploh ne zanima kaj in zakaj kdo ima in kaj s tem misli. Če so te toliko vsebinsko usmerjene, naravnane, da je v njih mogoče zaznat delček ustvarjalnosti, sebe kot beročega in tisto, kar najdemo v poeziji, kot neke vrste pravljici čustvene sorte v verzih, potem imaš 100% prav.
Razlika je, še vedno iščem pravo za občutek, ti pa veš že vnaprej.
Bilo bi dobro, da bi bilo to širše...
Pesmi, ki zmorejo več od tekme, da se tega ne zaveš...kot...
lp,