Uf... tole maš Kerstin čist prav. Slovnično. Ampak, bi bilo res dobro vedeti, kaj je Punčkica v resnici zapisala. Človeku včasih kar uide, kot je meni utroba,
S tem ozrem sem želela narediti ravno tak učinek, ki si ga ti opisala zgoraj. Nekako v smislu da se ozreš v njegovo dušo le da sem nekako hitela in bi kot vidim morala zapisati ozrem se in ne ozrem te :) Bom popravila pa hvala za korekturo:)) lp
Pesem mi je OK, vendar pa zdaj, po popravku , naslov nima neke prave moči - se mi zdi. Bi raje imel še vedno tisto napako, pa kakršnakoli že je (O/U ali T/S). :)
Meni je ravno tu notri skoncentrirana "blazna" moč, bolj kot vse nadaljevanje pesmi, ki mestoma, kljub vsej svoji kratkosti, izzveni kot pojasnjevanje. Točno te povezave iz začetka - naslova, ter prvega verza. (Ki mogoče sploh ni potrebno, če bi se taka, enovrstična pesem, znašla v "kontekstu" - recimo - nekega ciklusa v kakšni pesniški zbirki. Se mi zdi (do)zrelo.)
Kerstin, jaz pa takole razmišljam, recimo temu, v smislu pesništva, da gre lahko za besedno poigravanje s slovnico (recimo, da taka "napaka" naredi poudarek) in bistveno spremeni pomen: Uzrem se. (Končno se zagledam.) Ozrem te. ( Namenoma te usmerim, da nekaj zagledaš.)
Malce špekuliram, ampak mislim, da ima Tomaž to v mislih. In moram reči, da je tudi meni tako preigravanjem z jezikom simpatično, pesniško inovativno in večplastno.
lepo si zapisala Punčkica in ko sem prebrala vse komentarje sem videla, da si se odločila Ozrem se, ker si že v naslovu zapisala Te, je pa bila, vsaj po moje, tista prva Uzrem Te, dobra, če ne boljša:). No, kakorkoli že, odločila si se, pesmica je tvoja in zelo všečna, čestitke z moje strani in ta mali drobec, čeprav pomeni veliko, ne odvzame dopadljivega tona.
Peter; glede povezave naslova in prvega (zdajšnjega) verza, se povsem strinjam s tabo, vendar me je ravno zaradi nadeljevanja nekaj zmotilo, kar me mogoče ne bi, če ne bi pesmi prebral že prej - z napako, ki mi je zvenela nekako čarno, da ne rečem magično.
Zalka; pogruntala si me :)
Punčkica; pesem je, ne glede na vsa razpredanja, popravke in nepopravke lepa, polna in sporočilna.
Aha, se pa strinjam z napisanim,Tomaž, da je ta ozrem te zvenel čarno, če ne magično in verjetno je Punčkica tako imela v mislih. Pri pesmih, kjer je malo besed, je še kako pomembna vsaka povedana beseda, za katero se sigurno skriva še nekaj več, kar pa je avtor zavil v magičnost in skril očem.
Tudi sama imam zelo rada besedna preigravanja (tudi taka nepoetična, v poeziji pa še posebej). Poskušam se spomniti primerov, ki so me navdušili, pa mi zdajle pade na pamet le "bolim se". Gre za enega tistih glagolov, ki so izjemno redko rabljeni v 1. os., čeprav je taka raba seveda slovnično povsem pravilna. Nova ali neustaljena raba dol. besedne vrste je vsekakor pohvalna (tudi neologizmi - do neke (relativne) mere), kadar 'sede v kontekst' (če bi npr. pisali v nekem standardnem jeziku, nič kaj inovativnem, naenkrat pa vmes zapisali, kaj vem, mrličiš me, bi se marsikdo vprašal, ali gre za zatipk - maličiš me).
To se seveda ne nanaša na tvojo pesem, Punčkica, temveč govorim na splošno. V konkretni pesmi ne vem, ali je šlo za namen preigravanja (glede na zadnji verz - le za hip MI misli zavibrirajo drugače, torej meni, lirskemu subjektu, bi rekla, da ni bil namen usmeriti njega, naj nekaj pogleda, ker misli zavibrirajo drugače njej (oz. lir. subjektu), ne njemu) ali preprosto za bodisi zatipk bodisi napako, ki se kaj rada zgodi. In kadar gre za takšne 'mejne' primere, je lahko, tudi če je namen preigravanje, učinek takega posega slabši, ker vzbuja dvom, ali gre za napako. U-O zadeve so pogosto 'tarča' napačne rabe, denimo upreti (roke v bok) - opreti (roke na mizo), upravičiti - opravičiti, ubrati (pot pod noge) - obrati (vse gostilne na poti domov), usvojiti - osvojiti itd. Podobno se pojavljajo težave pri rabi zelo podobnih glagolov, kjer je eden prehoden (se veže na predmet), drugi pa ne, npr. ozeleneti (drevesa so ozelenela) - ozeleniti (drevesa so ozelenila puščavo), oživeti (oživel je) - oživiti (uspelo nam ga je oživiti) itd.
mislim, da tokrat na žalost ni bilo namerno poigravanje, čeprav bi bilo super. Zalka, točno to sem hotela napisat - za tisti Ozrem te (kok kewl bi blo nekoga ozreti, heh heh).
Ampak če avtor tega ni hotel povedati, bi blo skor škoda ...
A je dovtip še dovtip, če ga nisi tako mislil? Hja, mogoče je takrat najbolj smešen, ampak nekako smiselno se mi zdi, da vsak poišče svoj izraz zavestno. Če bi pesem ostala takšna, kot je, bi bla krasna, ampak se ne bi nič naučili :-)