:))
yoyoba, vse v prvi kitici je prihodnji čas, samo v različnih načinih izraza:

ko se sonce zlije v belo
ali
ko se bo sonce zlilo v belo ...

in tako naprej.

Lahko uporabim eno ali drugo, oboje je prav, res je, odvisno od tega , kaj bolj "paše" v formo. Forma, ja. V nekaterih mojih "sestavkih" mi je bistvena forma, ampak vseeno pazim, da ne nastane kakšen lapsus, da ne rečem traparija :))

Zato konstruktivne pripombe vedno upoštevam in takoj popravim, žal se mi tvoja danes ne zdi taka. Brez zamere, no.

Drugače pa ne razumem čisto, kaj misliš. Bi lahko postavila bolj natančno vprašanje?


Ti pomagam z obračanjem? ;)

Ko se sonce zlije v belo
in nebo izvodeni,
se obzidje bo pregrelo,
prhlo listje poleti,
in ko se bo brstje vnelo
me razstavi, dih zažgi.


Ko se sonce zlije v belo, se bo pregrelo obzidje.
(ali: Ko se bo sonce enkrat končno zlilo v belo, se (verjetno!) pregreje tudi obzije;)

Ko nebo izvodeni in ko se bo vnelo listje, se bo pregrelo tudi obzidje.
(ali: ko bo izvodenelo tole nebo in se enkrat vname listje, se prekleto obzidje končno pregreje? ;)

Takrat me razstavi.
( Me boš takrat razstavil? Hočem to!)

Zažgi dih.
(Takrat ga daj, takrat, v prihodnosti, ker zdaj je sonce še rdeče, nebo pretemno zeleno, obzidje prekleto zamrznjeno, listje mokro od lastnih sokov in brstje mirno. Zdaj še ne moreš. ;)


To je tudi kvaziinterpretacija, ena od (tudi zame) mnogih). Taprava, začetna, mi je že ušla.

:)))


LP, Lidija

PS: Ne vem, zakaj se ne morem znebiti občutka, da te moti, če se vtikam v rimo in ritem tvojih pesmi (tistih s formo). Tudi jaz delam to samo pri pesmih, ki soe mi zdijo tega vredne!
Če želiš, da ne dalam več tega, samo omeni !
;)

Če je p.s. namenjen meni, potem je občutek pravilen, edino to imam za rečt v zagovor, da se zavedam, da ni na mestu. To je zaradi tega, ker se težko učim, ko že nekaj malega vem - z drugimi besedami, zaj***** me Ego (več kot jogurt). Ampak lepo prosim, naj te to ne moti, ker je čisto peda/andragoška fora, ki se je mora priučit vsak učenec in seveda včasih tudi kak urednik.

Z najlepšimi željami, hotela sem ti samo (po kmečk) povedat, da mi včasih ob vsej krasni vsebini forma hodi odveč. Tokrat govorim o tvojih pesmih, ki so (jasno) tvoja stvar. Ampak včasih jih ravno zaradi tega ne ocenim, če se boš kdaj spraševala. Spet - NIČ slabega, samo osebni okus.

HE, HE ...
Yoyoba. Super.
Pošteno.
Kot sem si mislila, to cenim.
Odkritost.
Hvala in samo da se razumemo.
Zamera pa. Ne, kaj je že to?


Seveda so okusi različni in vsak ima pravico ocenjevati in neocenjevati po svoje. Seveda jaz zaradi tega, ker nekaterin pač ne sede, še ne bom nehala sestavljati svojih "nalaganj", ali če to so, pesmi (tudi) v predpisanih formah. Hobi pač.

Yoyoba, če sem te prav razumela, ko ti poskusiš pesem napisati v formi, v rimah, ritmu, metrumu in pač kar je še teh "odvečnosti", je to zgolj parodija? Na formo? No, če je popolno napisana, je bolj efektivna, kot pa če ima polno kiksov, takrat izvodeni!

Ego je zdrav jogurt, ampak tudi jogurta ne smemo zaužiti preveč, ker nas potem kislina baše. Heh, ja, velja zate in zame. Seveda ;)

:))

LP, Lidija

hja, bo držalo, ko poskušam uporabit formo, se v bistvu delam norca. To pa še ne pomeni, da mi pri drugih ni včasih zelo učinkovito, kadar forma sledi vsebini (v moji glavi je vsebina prej). večen problem pri meni je pa to, da se delam norca iz stvari, ki so mi najbolj svete - torej sama sebe v glavo zezam. To sem že ugotovila, pa še kar počnem.

Sicer pa: odlično, da si tako vzela, saj od tebe pravzaprav ne bi pričakovala nič manj :-D

keep it real!

kept it!
:)

L