Forum
- Datum objave:
11. 08. 2009 ob 23:01 - Spremljaj
- Število komentarjev: 13
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 567 krat
smrt predsodkom, svobodo loju - yoyoba
Yoyoba, tale sonet je imel pa tako dober nastavek (prvi verz je kazal na to, da bo tak pravi, z laškim enajstercem), da sem se kar razveselila.
Potem si ga pa tehnično spustila iz rok.
Meni in Kerstin se je zdelo, da ga je vredno dodelati, zato je nastalo tole: (obe sva se malo potrudili ;)
Kako me bulji ta mozoljček grdi,
poglej ga dripca, že mezi v prostost.
Izza zapora tvoje kože mastne
olajšano za sabo ruši most.
Ko dam še koščku loja gor na čelu
prijateljski azil za pot na zrak,
ti le medtem prebiraj mirno v Delu
svoboščin temelje, saj sam si nag.
Sediva pod svetlobo nekam šibko,
z lučjo še tebi nos bom razsvetlila ...
pa šine mi, ko puder sejem gibko,
da vem, kako bom reč zdaj nadgradila!
Začneš pri svoji koži, vedno dama,
in (v)se - po spisku dalje - boš ceníla.
LP, Lidija
Vajino delo mi je zelo pogodu, edino v zadnjih dveh verzih se popolnoma izgubi poanta, namreč slogan reklame za L'Oreal - Ker se cenim. Morda bi lahko kaj ven izvlekla z aluzijo - Ker sem poceni :-D???
Še eno vprašanje: ali bi bilo zdaj nekako kršitev avtorskih pravic, če bi jaz popravila tale sonet v svojem besedilu? Glede na to, da ga - RES - nisem sama napisala?
Sediva pod svetlobo nekam šibko,
z lučjo še v nosne dlake ti posvetim,
pa šine mi, ko ven jih pulim gibko,
zadevo za roge zagrabim, srž zanetim:
Začneš pri svoji koži, vrla dama-
ko sebe ceniš, strpnost pride z leti.
Ampak ni vrag, da ne bi šlo še bolje!
Začneš pri svoji koži, vedno dama -
ker ceniš se, kar spisku boš sledila.
Seveda lahko objaviš sonet pod svojim imenom. Saj vsebino si dala ti, midve sva samo malo pregnetli obliko. :)
Kerstin
MMG, nekoč sem takole zapisala:
Je čas, ko vse narobe se sprevrača,
ko nam solijo pamet idioti,
ko poštenost zdi se vsem napoti,
resnica se po meri v laž obrača.
Je čas, ko jabolko z drevesa pade,
ko ženske cenijo se z L'Orealom,
in ko poklekajo pred ogledalom,
so čiste z Always Ultra, lepe z Jade.
Je čas, ko zrna niso več pogača,
ko moški se vrednoti po parfumu,
po tem, kar nosi v hlačah, ne v razumu,
po teži, ki jo ima njegova plača.
Ne druži bančna vloga se s kreditom
in doktorat nikar z osnovno šolo,
kot tudi računalnik ne z macolo,
ne voda z ognjem in ne pleve z žitom.
Kdor je bogat, še bolj bogat postane;
kdor trobi v isti rog, je muzikant;
se z mlado punco ženi stari fant
in sita vrana lačni ne verjame.
Ničesar ni, kar še bilo bi sveto.
Slekli smo tabuje do golosti,
razčlénili razum smo do norosti
in dokončali, kar še ni začeto.
To so drobni stilistični popravki, ki so res dali sonetu pravo obleko, da se lahko imenuje sonet, a še vedno je celotna pesem tvoja, ko jo boš pa za velike dnarje prodala, se ju pa le spomni - saj sta na to računali - zato sta se ga pa lotili obe popravljat :D
Lp, Šalimož T.
Lahko noč,
Lidija
Kar se pa vsebine tiče, je zasluga stanja človeške družbe in ima bolj malo opraviti z mojimi možganci na monštranci :-D
Hja ... baje se reče HVALA.
Spremenila bom jutri, mogoče se mi v sanjah še kaj utrne, še kakšen mozolj na primer :-D
v verzu:
zadevo za roge zagrabim, srž zanetim:
imaš dva zloga preveč.
'Ukineš' ju lahko npr. tako:
Za rog zadevo zgrabim, srž zanetim
Lp,
Kerstin
Lp
Lidija
Hvala ...
Bi hotela navesti kak primer? Tole me zanima ...
K.
skratka, hočem reči, če je jezik povsem pogovorni, to sploh ne pomeni, da je brez zakonitosti - pri idiomatiki so te še toliko bolj nepregibne! Če rečem boli me k***, ta k nikakor ne more biti klitoris. Debilen primer, pa vendar ... ŽAL.
Komentiranje je zaprto!