ajda, kaj nas je obsedlo, da telovadimo s temi s-ji???
:)))
Breznov nagajivi izziv, seveda!
:))
Pri tvoji pesmi me moti izraz slikovita slika.
Če sama večkrat prebereš, se ne vprašaš morda, če se to v redu
sliši? Da je vsaka slika vsekakor na nek način slikovita, kakor je
voda mokra, dišave dišijo itd?
Morda bi na mesto slikovita raje izbrala kakšno drugo besedo na
s?
Lidija, je bil hec, da sva skoraj istočasno pisali, jaz v zadnjih sekundah, potem sem morala it:))), no, vsaka slika ni slikovita, so tudi zmazki:)) a vendar je pripomba umestna in morda bi bilo bolje, da bi zapisala, no morda:). Je pa sigurno težje, če se prepustiš tem S:)). Če sem pa odkrita, me žuli skokovitost.)))).
slečem slikovite sanje sedanjosti skokovito sledim senci sebe
No, v bistvu so slike lahko tudi sive, dolgočasne, ja. Mene je bolj motila jezikovna plat, torej podvajanje.
Skokovito slediti senci, to te žuli? Meni se zdi v redu, predstavljam si, da se svoji lastni senci skrivaš, in ji slediš le takrat (skočiš za njo), ko te ne gleda. :))) Kot takrat, se spomniš naše igrice iz otroštva, tiste: Ljubljana, Zagreb, Beograd, STOP.
Zdaj, ko si spremenila slike v sanje, dobi skokovitost sledenja senci čisto nov pomen!